Priprava varnostnih listov (VL) – 3. del

Prvih 8 poglavij varnostnega lista (SDS) podrobno

MSDS-Europe – Baza znanja o varnostnih listih – Priprava varnostnih listov (VL) – 3. del: Prvih 8 poglavij SDS podrobno

V prejšnjih delih smo obravnavali, zakaj potrebujemo varnostni list in kako se lotiti njegove priprave.

Zdaj se posvetimo samemu dokumentu: katere informacije vsebuje varnostni list? Kot omenjeno, ima SDS standardno strukturo s 16 glavnimi poglavji, ki zagotavljajo dosledno podajanje vseh bistvenih podatkov.

V tem delu bomo pregledali poglavja 1–8, ki pokrivajo najpomembnejše informacije: od identifikacije snovi/zmesi do zaščitnih ukrepov na delovnem mestu.

Poglavje 1: Identifikacija snovi/zmesi in podjetja/podjetnika

Poglavje 1 varnostnega lista vsebuje identifikacijske podatke izdelka. Navesti je treba točno ime snovi ali zmesi, ustrezne identifikacijske številke (npr. številka CAS, številka ES), pri zmesih pa tudi edinstveni identifikator formule (UFI koda, če je na voljo). Vključiti je treba tudi naziv, naslov in kontaktne podatke proizvajalca ali dobavitelja ter telefonsko številko za nujne primere (na primer telefonska številka toksikološkega centra ali nacionalna številka za klic v sili).

Po želji lahko navedemo tudi namen uporabe izdelka ali priporočeno uporabo ter uporabo, ki se odsvetuje.

To poglavje zagotavlja, da lahko vsak, ki prebere SDS, takoj prepozna izdelek in ve, na koga se lahko obrne za dodatne informacije v nujnih primerih.

Poglavje 2: Identifikacija nevarnosti

To poglavje prikazuje razvrstitev nevarnosti izdelka v skladu z uredbo CLP ter pripadajoče elemente za označevanje. Tukaj so prikazani piktogrami nevarnosti, opozorilna beseda (na primer »Nevarno« ali »Pozor«), H stavki (npr. H225 – Lahko vnetljiva tekočina in hlapi) ter P stavki (varnostni stavki).

Če zmes ni razvrščena kot nevarna, je treba to navesti v tem poglavju. Če pa obstajajo druge nevarnosti (npr. okoljska tveganja, ki niso zajeta v razredih CLP, ali določene fizikalne lastnosti, ki vzbujajo zaskrbljenost), je treba tudi te navesti tukaj.

Na kratko: to poglavje ponuja hiter pregled nad nevarnostmi izdelka.

Poglavje 3: Sestava/podatki o sestavinah

To poglavje podrobno opisuje, iz česa je izdelek sestavljen.

Za čisto snov: Navedite kemijsko ime snovi, vse sinonime, njene identifikatorje in pomembne podatke o čistosti ali dodatkih.

Za zmes: Navedite nevarne sestavine: ime in identifikator vsake komponente (številka CAS, številka ES), ki prispeva k nevarnosti zmesi. Poleg tega vključite odstotek (ali koncentracijsko območje) teh sestavin ter njihovo razvrstitev (katere nevarnosti imajo posamezno). Primer: Etanol (CAS 64-17-5), 10–20 %, razvrstitev: Vnetljiva tekočina razred 2, H225. Če je natančna koncentracija posamezne sestavine poslovna skrivnost, je dovoljeno navesti koncentracijsko območje ali splošni opis (ob tem pa mora biti zagotovljena ustrezna informacija o nevarnosti).

To poglavje uporabniku pomaga razumeti, katere nevarne snovi so prisotne v izdelku.

Poglavje 4: Ukrepi prve pomoči

To poglavje opisuje, kaj storiti v primeru nesreče ali prekomerne izpostavljenosti izdelku. Podpoglavja obravnavajo različne poti izpostavljenosti in nudijo nasvete za prvo pomoč v primeru vdihavanja, stika s kožo, stika z očmi ali zaužitja.

Na primer: »Vdihavanje: prizadeto osebo premaknite na svež zrak, jo umirite in po potrebi poiščite zdravniško pomoč.« ali »Zaužitje: ne povzročajte bruhanja; takoj pokličite zdravnika in mu pokažite podatke iz poglavja 1 SDS.«

To poglavje naj vključuje tudi najpomembnejše simptome in učinke ter naj navede, ali je potrebna takojšnja zdravniška oskrba.

Ta del je ključen v primeru nujnih primerov, saj nudi takojšnja navodila za ustrezen odziv.

Poglavje 5: Ukrepi za gašenje požara

To poglavje vsebuje informacije o tem, kako pogasiti požar, če gori dana snov ali zmes, ali če njena prisotnost vpliva na potek gašenja. Določena so primerna gasilna sredstva (npr. vodna megla, prah, ogljikov dioksid, pena) ter morebitna gasilna sredstva, ki niso ustrezna (npr. neposreden vodni curek pri določenih kemičnih požarih).

Opisani so tudi nevarni produkti gorenja, ki lahko nastanejo (npr. strupeni hlapi ali plini, kot so ogljikov monoksid, plin klor itd.), ter priporočila za gasilce: ali je potrebna posebna zaščitna oprema ali dihalni aparat in ali obstaja nevarnost eksplozije.

Namen tega poglavja je zagotoviti, da v primeru požara vsi vedo, kako ukrepati varno in učinkovito.

Poglavje 6: Ukrepi ob nenamernem sproščanju snovi

To poglavje opisuje, kaj storiti v primeru, da se snov ali zmes nenamerno sprosti v okolje, na primer zaradi razlitja ali puščanja.

Vključuje osebne varnostne ukrepe (npr. približevanje razlitju le z ustrezno zaščitno opremo; odstranitev vseh virov vžiga iz območja), okoljske varnostne ukrepe (npr. preprečite vdor v kanalizacijo; v primeru večjih količin obvestite pristojne organe) ter metode za zadrževanje in čiščenje.

To vključuje način, kako absorbirati ali pobrati razlito snov (npr. z inertnim absorpcijskim materialom, kot sta pesek ali vermikulit), in postopek čiščenja ostankov.

Poglavje 7: Ravnanje in skladiščenje

To poglavje povzema pravila za varno ravnanje in shranjevanje. Tukaj so navedeni previdnostni ukrepi pri uporabi, na primer: »Med uporabo ne kadite; hranite stran od isker in odprtega ognja« ali »Uporabljajte le v dobro prezračevanih prostorih; izogibajte se vdihavanju hlapov.«

Vključena so tudi splošna higienska priporočila za delo (npr. na delovnem mestu ne jejte in ne pijte; po uporabi si umijte roke; zagotovite ustrezno lokalno prezračevanje).

Kar zadeva skladiščenje, SDS opisuje pogoje in zahteve: na primer »Hraniti na suhem, hladnem in dobro prezračenem mestu. Zaščititi pred vročino in neposredno sončno svetlobo. Nezdružljivi materiali: močna oksidacijska sredstva« ipd. Če je pomembno, se lahko navedejo tudi zahteve glede embalaže (npr. »hraniti v dobro zaprti posodi«).

Namen tega poglavja je preprečevanje nezgod z navodili za vsakodnevno varno uporabo in skladiščenje.

Poglavje 8: Nadzor izpostavljenosti / osebna zaščita

To poglavje pojasnjuje, kako zagotoviti, da nevarna snov ne vstopi v telo delavcev v škodljivih količinah.

Vsebuje dva glavna dela: tehnični nadzor in osebno varovalno opremo (OVO).

Tukaj morajo biti navedene vse mejne vrednosti izpostavljenosti (npr. dolgoročne in kratkoročne poklicne mejne vrednosti), določene z nacionalno ali EU zakonodajo za posamezne komponente. Če te vrednosti obstajajo, mora delodajalec zagotoviti, da se ne presežejo v zraku na delovnem mestu – zato so lahko predlagani ukrepi ustrezno prezračevanje, lokalni odsesovalni sistemi ali zaprti postopki.

V podpoglavju o osebni zaščiti so navedeni potrebni varovalni elementi: na primer zaščitne rokavice (z navedbo materiala, npr. nitril), zaščitna očala ali vizir, zaščitna oblačila, po potrebi pa tudi zaščita dihal (z ustreznim filtrom).

Navedena so lahko tudi merila za izbor OVO (npr. prebojni čas rokavic, debelina materiala). Lahko so omenjeni tudi ukrepi za varovanje okolja (npr. filtri ali pralniki za emisije). To poglavje uporabniku zagotavlja konkretna navodila za zaščito in s tem zmanjša izpostavljenost.

(Naslednji del te serije bo nadaljeval z razlago strukture SDS in obravnaval preostalih 8 poglavij (9–16), ki vsebujejo dodatne pomembne informacije o lastnostih izdelka, učinkih in drugih pomembnih podrobnostih.)

Naslednji deli: