Pogoji, pod katerimi je treba zagotoviti varnostni list

Baza znanja o varnostnih listih – Pogoji, pod katerimi je treba zagotoviti varnostni list

 

Ta članek pojasnjuje, kdaj in kako je treba zagotoviti varnostni list (SDS) v skladu z uredbo REACH.

Podrobno opisuje obveznosti dobaviteljev, pogoje za nevarne snovi in zmesi, izjeme za izdelke za končne uporabnike ter pravila za posodobitve in različice SDS.

Vodnik prav tako poudarja, kako ustrezna komunikacija o tveganjih in strukturirano upravljanje dokumentacije podpirata skladnost v celotni dobavni verigi.

 

 

Varnostni list in tok informacij

Varnostni listi so bistvena komunikacijska orodja v dobavni verigi. Zagotavljajo ključne informacije vsem udeleženim akterjem in jim pomagajo izpolniti obveznosti glede varne uporabe, rokovanja in odstranjevanja snovi in zmesi.

SDS vsebuje bistvene podatke o zdravju, varnosti in okolju ter smernice o zaščitnih ukrepih in postopkih za obvladovanje tveganj. V skladu s členom 31 uredbe REACH (Uredba (ES) št. 1907/2006) ima SDS ključno vlogo pri zagotavljanju skladnosti z zakonodajo na področjih, kot so varnost pri delu, varstvo okolja in obvladovanje kemijskih tveganj.

Usposobljena oseba ga mora posodobiti vsakič, ko so na voljo nove pomembne informacije.

Kdo pripravi SDS?

SDS običajno pripravijo proizvajalci, uvozniki ali izključni zastopniki, vendar se obveznost lahko razširi po celotni dobavni verigi.

Vsak akter je odgovoren za to, da je SDS točen in primeren za predvideno uporabo. Priprava SDS zahteva strokovno znanje s področij, kot so toksikologija, okoljske vede, varnost pri delu in transport.

Uredba REACH določa, da mora SDS pripraviti »usposobljena oseba«, vendar ne določa natančnih kvalifikacij, ki jih mora ta oseba imeti.

Scenariji izpostavljenosti in razširjeni SDS (eSDS)

Če je snov predmet registracije in je zahtevana ocena kemijske varnosti, morajo proizvajalci ali uvozniki pripraviti scenarije izpostavljenosti (ES) kot del ocene kemijske varnosti (CSA).

Ti ES opisujejo pogoje delovanja in ukrepe za obvladovanje tveganj, ki so potrebni za varno uporabo. Končni ES morajo biti priloženi SDS; v tem primeru govorimo o razširjenem varnostnem listu (eSDS).

 

Varnostni list je treba zagotoviti kupcu

  • Snov ali zmes je razvrščena kot nevarna v skladu z uredbo CLP.
  • Snov je opredeljena kot obstojna, bioakumulativna in strupena (PBT) ali zelo obstojna in zelo bioakumulativna (vPvB) v skladu z merili iz Priloge XIII uredbe REACH.
  • Snov je vključena na seznam kandidatov snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost (SVHC), pripravljen v skladu s členom 59(1) uredbe REACH.

Skratka: v teh primerih je zagotavljanje SDS zakonsko obvezno, brezplačno in v pisni obliki (na papirju ali v elektronski obliki).

 

Varnostni list je treba na zahtevo zagotoviti kupcu – v primeru nenevarnih zmesi, če:

  • Za neplinaste zmesi vsebuje nevarno snov ≥ 1 % po masi.
  • Za plinaste zmesi vsebuje nevarno snov ≥ 0,2 % po volumnu.
  • Vsebuje snov ≥ 0,1 % po masi, ki je:
    • rakotvorna (kategorija 2),
    • strupena za razmnoževanje (kategorija 1A, 1B ali 2),
    • senzibilizator kože (kategorija 1),
    • senzibilizator dihal (kategorija 1),
    • razvrščena kot PBT ali vPvB,
    • navedena v skladu s členom 59(1) (seznam kandidatov), ali
    • podvržena mejam poklicne izpostavljenosti v EU.

V takih primerih je SDS treba zagotoviti na izrecno zahtevo kupca.

Posredovanje informacij, zahtevanih v členu 32 – v primerih, ko SDS ni obvezen

Tudi kadar ni obveznosti zagotavljanja SDS, ima dobavitelj še vedno odgovornost posredovati ključne informacije v določenih primerih:

  • Če je snov predmet avtorizacije, mora dobavitelj posredovati podrobnosti o odobreni avtorizaciji ali – če je bila zavrnjena – ustrezne informacije o omejitvi.
  • Če prejemnik potrebuje smernice za obvladovanje tveganj, mora dobavitelj posredovati vse razpoložljive podatke, ki pomagajo pri prepoznavanju in uporabi ustreznih ukrepov.
  • Če obstaja registracijska številka, jo mora dobavitelj vključiti pri posredovanju ustreznih informacij o snovi.

Na ta način dobavitelj pomaga nadaljnjim uporabnikom, da ostanejo dobro obveščeni in učinkovito obvladujejo tveganja, tudi brez formalnega SDS.

 

Primeri, za katere ni treba pripraviti varnostnega lista

Nekatere posebne kategorije izdelkov ne zahtevajo varnostnega lista, če alternativne informacije zagotavljajo ustrezno obvladovanje tveganj.

  • Snovi ali zmesi, namenjene potrošniški uporabi, če so oznake in druge informacije o izdelku zadostne za varno uporabo glede na zdravje, varnost in varstvo okolja.
  • Končni izdelki za končne uporabnike, kot so:
    • zdravila za uporabo v humani ali veterinarski medicini
    • kozmetični izdelki
    • medicinski pripomočki, ki so invazivni ali v neposrednem stiku s človeškim telesom
    • živila in krmila, vključno z:
    • živilski dodatki
    • arome v živilih
    • dodatki v krmi

V določenih primerih lahko usposobljena oseba na zahtevo dobavitelja pripravi SDS tudi za te izdelke, vendar je pomembno vedeti, da SDS zanje ni obvezen.

 

Komunikacija posodobitev SDS in različic

V skladu s Prilogo II uredbe REACH mora vsak posodobljen SDS jasno navesti datum revizije na prvi strani, označen kot »Revizija: (datum)«, skupaj s sklicem na prejšnjo različico, ki jo nadomešča (npr. številka različice ali datum, ki je bil nadomeščen).

Poleg tega mora dobavitelj povzeti naravo sprememb v razdelku 16 SDS ali drugje, če je primerno. Kadar zakonodajne spremembe (kot je posodobitev Priloge II) zahtevajo posodobitev SDS v skladu s členom 31(9), mora dobavitelj poslati posodobljen SDS vsem prejemnikom, ki so prejeli snov ali zmes v zadnjih 12 mesecih.

Dobavitelji se lahko odločijo tudi za retrospektivno razdelitev posodobljenih SDS v primeru drugih pomembnih sprememb, tudi če to ni zakonsko zahtevano.

Za podporo sledljivosti in učinkovitega upravljanja dokumentov je koristno ustvariti strukturiran sistem različic. Na primer:

  • 1.0 – izvirna različica
  • 1.1, 1.2 – manjše posodobitve (ne zahtevajo ponovne razdelitve)
  • 2.0 – večja posodobitev, ki sproži obvezno ponovno razdelitev

Čeprav uredba REACH izrecno ne zahteva takšnega sistema, povečuje preglednost in olajša skladnost.

Brezplačno spletno svetovanje

Če na naši spletni strani niste našli informacij, ki jih potrebujete, preprosto postavite svoja vprašanja o varnostnih listih neposredno našemu strokovnjaku.

Za pošiljanje vprašanj uporabite naslednjo aplikacijo za pošiljanje sporočil:

Vprašajte našega strokovnjaka za kemijsko varnost!

Ponujene storitve

 

Priporočeni članki

 

Hitra vprašanja in odgovori

Kdo je odgovoren za pripravo varnostnega lista (SDS)?

Predvsem proizvajalec, uvoznik ali izključni zastopnik, vendar je vsak člen dobavne verige odgovoren za zagotavljanje natančnega in ustreznega SDS.

Kdaj mora biti scenarij izpostavljenosti priložen SDS (eSDS)?

Če je snov predmet registracije in je bila izvedena ocena kemijske varnosti, morajo biti scenariji izpostavljenosti priloženi kot priloga SDS (razširjeni SDS/eSDS).

Kdaj je treba zagotoviti SDS za zmes, ki ni razvrščena kot nevarna, na zahtevo kupca?

Kadar zmes vsebuje določene nevarne sestavine nad določenimi mejami (npr. ≥ 0,1 % CMR kat. 2, senzibilizator kože/dihal, PBT/vPvB ali snov s seznama kandidatov) oziroma snovi, za katere veljajo mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti.

Katere informacije je treba posredovati, če SDS ni zahtevan v skladu s členom 32 uredbe REACH?

Še vedno je treba zagotoviti ustrezne varnostne informacije za varno uporabo, podrobnosti o avtorizaciji/omejitvah in – če je na voljo – registracijsko številko.

Tags: ,