Priprava varnostnih listov (VL) – 2. del

Odgovornosti in postopek priprave varnostnega lista (SDS)

MSDS-Europe – Baza znanja o varnostnih listih – Priprava varnostnih listov (VL) – 2. del: Odgovornosti in postopek priprave SDS

V prejšnjem delu (Priprava SDS – 1. del) smo obravnavali, kaj je varnostni list (SDS) in njegove pravne osnove (REACH in CLP).

Zdaj bomo razpravljali o tem, kdo mora pripraviti varnostni list in kako to storiti, katere so povezane odgovornosti in na kaj je treba biti pozoren med postopkom. Obravnavali bomo tudi, kdaj je SDS potreben za izdelek, kako poteka priprava SDS po korakih ter kaj je treba vedeti o posodabljanju, jezikovnih zahtevah in distribuciji.

(Podrobna navodila na to temo so na voljo v uradnem dokumentu ECHA z naslovom “Navodila za pripravo varnostnih listov” (2021), dostopnem na spletni strani ECHA.)

Kdo je odgovoren za pripravo varnostnega lista (SDS)?

Zakonodaja jasno določa, da je za vsebino varnostnega lista odgovorno podjetje, ki daje izdelek na trg – to je običajno proizvajalec ali uvoznik. Dolžni so zagotoviti, da SDS za izdelek ustreza zahtevam uredbe REACH in da je dostavljen nadaljnjim uporabnikom.

Vsak proizvajalec ali uvoznik, ki daje nevarno snov ali zmes na trg EU, mora svojim strankam zagotoviti SDS v ustreznem jeziku.

Distributerji (preprodajalci) so prav tako odgovorni za to, da se SDS za izdelek posreduje strokovnim uporabnikom.

Na primer, distributer barv mora zagotoviti, da je varnostni list za izdelek v slovenskem jeziku na voljo kupcu.

Kdaj je varnostni list obvezen?

Na splošno je varnostni list potreben za vsako nevarno snov ali zmes. To pomeni, da če izdelek spada v katerikoli razred nevarnosti v skladu z uredbi CLP (npr. vnetljivo, jedko, strupeno, dražilno itd.), mora distributer uporabniku zagotoviti SDS brez predhodne zahteve.

Poleg tega obstajajo primeri, ko zmes ni razvrščena kot nevarna, vendar je zaradi določenih sestavin SDS še vedno potreben (vsaj na zahtevo).

Primeri takšnih primerov vključujejo:

Nevarna sestavina v nenevarni zmesi nad določenim pragom: v takšnih primerih lahko strokovni uporabnik zahteva varnostni list in ta mora biti zagotovljen. Na primer, če zmes vsebuje zdravju škodljivo snov v pomembni količini, lahko uporabnik v skladu s členom 31(3) REACH zahteva SDS, ki mu mora biti posredovan.
Zmes, ki vsebuje komponento z mejno poklicno izpostavljenostjo: če zmes vsebuje komponento z določenim dovoljenim koncentracijskim pragom na delovnem mestu, je treba SDS zagotoviti na zahtevo, tudi če zmes sama ni razvrščena kot nevarna.
Zmes, ki ni namenjena potrošniški uporabi, vendar zahteva določene elemente označevanja: tudi za takšne izdelke je treba pripraviti SDS, ki mora biti strokovnim uporabnikom na voljo na zahtevo.

Pomembno: ni vsak izdelek dolžan imeti SDS.

Če zmes ne vsebuje nevarnih snovi in je namenjena potrošniški (gospodinjski) uporabi, SDS običajno ni potreben.

Vendar pa lahko nekateri industrijski kupci kljub temu zahtevajo varnostni list za izdelek. Kot dobra praksa lahko proizvajalec kljub temu pripravi informativni list ali prostovoljni SDS, kar uporabnikom pomaga pri varni uporabi izdelka.

Jezikovne zahteve

SDS mora biti vedno na voljo v uradnem jeziku države, v kateri se izdelek trži. Na primer, v Sloveniji je obvezen varnostni list v slovenščini. Če podjetje dobavlja izdelek v več držav članic EU, je treba SDS pripraviti ali prevesti v uradni jezik vsake ciljne države.

Kako pripraviti varnostni list (SDS)

Usposobljena oseba in strokovno znanje

V skladu s predpisi mora varnostni list pripraviti »usposobljena oseba«. To pomeni strokovnjaka z ustrezno izobrazbo in znanjem s področja kemijske varnosti. Uradna navodila prav tako poudarjajo, da morajo usposobljene osebe redno izpopolnjevati svoje znanje, saj se predpisi glede nevarnih snovi pogosto posodabljajo.

Če tovrstna strokovna znanja niso na voljo znotraj podjetja, je priporočljivo najeti zunanjega svetovalca. Številna podjetja so specializirana za pripravo in pregled SDS ter delujejo kot strokovnjaki za kemijsko varnost, ki pomagajo pripraviti SDS v skladu s predpisi.

Koraki za pripravo varnostnega lista (SDS)

Priprava SDS je večstopenjski postopek, ki vključuje zbiranje in organizacijo številnih podatkov. Spodaj je splošen oris postopka, ki v praksi pomaga zagotoviti, da je vsak del SDS skladen in popoln:

1. Zbiranje informacij:

Zberite vse pomembne podatke o zadevni snovi ali zmesi. To vključuje natančno identifikacijo izdelka (ime in identifikacijske številke, kot so CAS, EC ter pri zmesih edinstveni identifikator formule – UFI koda), seznam komponent in njihove koncentracije, fizikalne in kemijske lastnosti (npr. vrelišče, gostota, pH, plamenišče), pa tudi toksikološke in ekotoksikološke podatke. Viri so lahko obstoječi SDS posameznih komponent, baze podatkov ECHA, strokovna literatura ali lastni eksperimentalni podatki. Zbrani podatki predstavljajo temelj SDS.

2. Določitev razvrstitve nevarnosti:

Na podlagi zbranih podatkov določite razvrstitev nevarnosti izdelka v skladu z uredbo CLP. To vključuje ugotavljanje, v katere razrede nevarnosti spada snov ali zmes (npr. vnetljiva tekočina kategorije 2, jedkost za kožo kategorije 1A, akutna strupenost kategorije 3 itd.), ter določitev ustreznih H stavkov (opozorilnih stavkov) in P stavkov (varnostnih stavkov). Razvrstitev izhaja iz nevarnosti in koncentracij posameznih komponent.

Upoštevati je treba vse določene koncentracijske meje in M-faktorje ter oceniti vse pomembne nevarnosti zmesi.

3. Izpolnjevanje posameznih delov SDS:

Ko je razvrstitev dokončana, lahko izpolnite 16 poglavij varnostnega lista z ustreznimi informacijami. Pomembno je, da se upošteva pravilen vrstni red in oštevilčenje poglavij. Vsako poglavje ima določene obvezne elemente – npr. poglavje 1 vsebuje podatke o identifikaciji izdelka in dobavitelju, poglavje 2 opis nevarnosti, poglavje 3 seznam sestavin ipd.

Dosednost je ključna: podatki v različnih delih SDS ne smejo biti v nasprotju. Na primer, če je v poglavju 2 navedeno, da je zmes vnetljiva, mora biti plamenišče v poglavju 9 skladno s tem.

4. Pregled in potrditev:

Po dokončanju SDS je treba dokument skrbno pregledati. V okviru nadzora kakovosti preverite, ali so vključene vse zahtevane informacije ter da ni manjkajočih poglavij ali napak (npr. tipkarskih napak, napačnih enot). Priporočljivo je vključiti notranjega strokovnjaka za pregled SDS ali primerjati vsebino s SDS podobnih izdelkov. Preverite tudi, da so navedeni najnovejši predpisi (npr. relevantne EU uredbe in njihove spremembe).

5. Dostava uporabnikom:

Dokončan varnostni list je treba dostaviti uporabnikom izdelka. To se lahko izvede elektronsko (npr. preko elektronske pošte kot PDF) ali v tiskani obliki, vendar mora biti v vsakem primeru na voljo brezplačno (REACH določa, da mora biti SDS posredovan brez stroškov za uporabnika).

V praksi številna podjetja pošljejo SDS ob prvi dostavi izdelka ali pa ga omogočijo za prenos na svoji spletni strani.

Pomembno je tudi, da je SDS vedno aktualen: če se pojavijo nove informacije ali tveganja v zvezi z izdelkom, ali če se spremeni razvrstitev (npr. zaradi spremembe koncentracij ali novih toksikoloških podatkov), je treba SDS nemudoma posodobiti.

6. Redno posodabljanje in nadzor različic:

Če se pojavijo nove informacije ali spremembe razvrstitve izdelka, je treba SDS pravočasno revidirati.

Posodobljeno različico je treba poslati vsem uporabnikom, ki so v zadnjem letu (običajno v zadnjih 12 mesecih) prejeli prejšnjo različico.

Poleg tega je treba prejšnje različice SDS in povezane podatke hraniti vsaj 10 let, da so na voljo ob inšpekcijskem nadzoru ali za prihodnjo referenco. Priporočljivo je, da ima vsaka različica SDS dodeljeno številko različice in datum, da je jasno, katera je zadnja veljavna. Primer: različica 1 – 2021.06.01; različica 2 – 2023.03.15 (posodobljeno v skladu z uredbo (EU) 2020/878).

Ko pride do sprememb (nove informacije, zakonodajne spremembe, sprememba sestave izdelka itd.), izdajte novo različico in v poglavju 16 navedite, kaj se je spremenilo. Tako uporabniki jasno vidijo, da je bila izvedena posodobitev in lahko ostanejo na tekočem.

Povzetek

Priprava varnostnega lista (SDS) je zahtevna naloga, ki zahteva strokovno znanje in natančnost. Ves čas postopka je treba imeti v mislih, da je cilj SDS obveščanje in zaščita uporabnikov ter zagotavljanje skladnosti z zakonodajo. Ne gre zgolj za »papir«, temveč za pomembno orodje za varnost pri delu in varstvo okolja.

V nadaljevanju bomo podrobneje obravnavali vsebino posameznih poglavij varnostnega lista in pojasnili, katere informacije je treba vključiti v vsak del SDS.

Naslednji deli: