SDS oddelek 1: identifikator izdelka in UFI

MSDS-Europe – Baza znanja varnostnih listov – SDS oddelek 1: identifikator izdelka za zmes in koda UFI

Naše stranke nas pogosto sprašujejo, kaj natančno in kako je treba navesti kot identifikator izdelka za zmes v varnostnem listu (SDS) v oddelku 1, ter kdaj sta obvezna enolični identifikator formule (UFI) in prijava centrom za zastrupitve (PCN).

Po naših izkušnjah se prav tu pojavi največ napak – zato tej temi namenjamo ločen, podroben članek, da so ključne informacije zbrane na enem mestu.

SDS oddelek 1: identifikator izdelka za zmes

1. Kratek pregled zakonodajnega ozadja

Zahteve glede identifikatorja izdelka za zmesi izhajajo predvsem iz dveh predpisov:

Uredba (ES) št. 1272/2008 (CLP), zlasti člen 18 in Priloga VIII (UFI, PCN) – povezano: izdelava osnutkov etiket CLP,
Uredba (ES) št. 1907/2006 (REACH) – Priloga II, ki določa vsebinske in formalne zahteve za varnostni list (SDS).

Člen 18(3) uredbe CLP določa, da mora identifikator izdelka za zmes med drugim vsebovati:

trgovsko ime ali poimenovanje zmesi,
in – na etiketi – po potrebi poimenovanje določenih nevarnih sestavin (zlasti tistih, ki so odgovorne za nevarnosti za zdravje), kadar to zahtevajo pravila CLP.

Identifikator izdelka, naveden v SDS:

mora biti naveden enako kot na etiketi, in
mora biti zagotovljen v uradnem jeziku držav članic, kjer se zmes daje na trg (če država ne določi drugače) – glejte tudi: jezikovne zahteve za SDS.

2. Kaj pomeni identifikator izdelka pri zmesi?

Pri zmesih je namen identifikatorja izdelka, da lahko uporabnik izdelek nedvoumno prepozna – v SDS, na etiketi in v celotni dobavni verigi.

Identifikator izdelka za zmes je v praksi običajno sestavljen iz naslednjih elementov:

Trgovsko ime oziroma poimenovanje

Npr.: »AlkaClean 10 – koncentrat alkalnega čistila«

(neobvezno) interni identifikator, kataloška oziroma šifrantna oznaka

Npr.: »AC10-KONC«

enolični identifikator formule (UFI) (če je dodeljen in se navaja v SDS)
po potrebi kratka navedba namena uporabe

Npr.: »Čistilo za industrijsko uporabo za nerjaveče površine«

3. Identifikator izdelka v SDS oddelku 1.1 – praktično vodilo

V SDS oddelku 1.1 je treba identifikator izdelka navesti skladno s členom 18 uredbe CLP.

V praksi lahko dobro strukturiran oddelek 1.1 izgleda takole:

Identifikator izdelka / trgovsko ime:

»AlkaClean 10 – koncentrat alkalnega čistila«

Interni identifikator:

»AC10-KONC« (ni obvezno, je pa priporočljivo)

UFI:

»UFI: YV9K-3J9A-G209-XXXX« (če se uporablja)

Namen uporabe (kratko, neobvezno):

»Samo za industrijsko uporabo.«

EuPCS in opredeljene uporabe v varnostnem listu ter v obvestilih PCN

Nekaj pomembnih poudarkov:

trgovsko ime mora biti v SDS in na etiketi navedeno na enak način,
če se izdelek daje na trg v več državah, mora biti SDS zagotovljen v ustreznem uradnem jeziku – glejte: jezikovne zahteve,
pri večjezičnih trgih je uskladitev etiket in jezikovnih različic SDS ključna – storitev: izdelava osnutkov etiket.

4. UFI – vloga enoličnega identifikatorja formule

4.1. Kaj je UFI?

Enolični identifikator formule (UFI) je 16-znakovna alfanumerična koda s predpono »UFI«, razdeljena v štiri bloke (npr. UFI: YV9K-3J9A-G209-XXXX).

Namen UFI je, da:

vzpostavi nedvoumno povezavo med zmesjo in podatki o sestavi, navedenimi v prijavi centrom za zastrupitve (PCN),
omogoči centrom za zastrupitve hitro identifikacijo v nujnih primerih,
hkrati pa varuje poslovne skrivnosti proizvajalca (natančno sestavo): uporabniku zadošča UFI.

UFI se ustvari z ECHA spletnim orodjem na podlagi številke za DDV podjetja in interne identifikacije formulacije, s čimer je zagotovljena enoličnost kode.

4.2. Kdaj je UFI obvezen?

UFI je treba ustvariti in predložiti prijavo centrom za zastrupitve (PCN) za vsako zmes, ki:

se daje na trg v EU/EGP in
je razvrščena kot nevarna zaradi fizikalnih nevarnosti in/ali nevarnosti za zdravje (po CLP).

5. UFI na etiketi in v SDS

5.1. UFI na etiketi

V osnovnem primeru je treba UFI navesti na etiketi zmesi – jasno vidno in trajno.

V praksi je pogosto nameščen:

v bližini piktogramov nevarnosti ter H- in P-stavkov ali
na dnu etikete, ločeno od ostalih elementov.

UFI na etiketi mora ustrezati UFI, navedenemu v PCN.

5.2. UFI v SDS – kdaj je obvezen in kdaj neobvezen?

Navajanje UFI v SDS:

praviloma ni obvezno,
če je UFI vseeno naveden, mora biti v SDS oddelku 1.1,
pri nepakiranih (razsutih) zmesih je UFI treba navesti v SDS (ali v kopiji elementov etikete, kjer je to predvideno),
pri zmesih, namenjenih izključno industrijski uporabi, se lahko UFI navede samo v SDS namesto na etiketi (ali na obeh mestih).

Praktično priporočilo:

Če ima zmes dodeljen UFI in je bila oddana PCN, je smiselno UFI navesti tako na etiketi kot v SDS oddelku 1.1, ker to:

pomaga uporabniku in deležnikom v dobavni verigi,
zmanjšuje tveganje napak (neskladje SDS–etiketa),
podpira hitro identifikacijo v nujnih primerih.

6. Ista zmes, več UFI – je to dovoljeno?

V skladu s Prilogo VIII k uredbi CLP in smernicami ECHA:

en UFI je običajno vezan na eno sestavo zmesi; hkrati je lahko dopustno, da isti UFI pokriva več rahlo različnih sestav, če razlike ostanejo znotraj dovoljenih koncentracijskih razponov (npr. skupine zamenljivih sestavin – ICG, standardne formulacije),
možno je tudi, da ima ena zmes več UFI (npr. glede na različne blagovne znamke ali ciljne trge).

Vendar je priporočljivo, da je v posameznem SDS – kjer je to mogoče – naveden samo en UFI, zlasti kadar se isti SDS uporablja v več državah.

7. Praktični nasveti za upravljanje identifikatorja izdelka in UFI

7.1. Enoten identifikator izdelka v SDS in na etiketi

preverite, da je v SDS oddelku 1.1 in na CLP etiketi navedeno popolnoma enako trgovsko ime,
poskrbite, da so interni identifikatorji, UFI in drugi podatki dosledno uporabljeni v vseh dokumentih,
za večjezične trge je posebej pomembna uskladitev etikete in jezikovnih različic SDS.

7.2. Spremenjena sestava: nov UFI, posodobljen SDS

Če se sestava zmesi spremeni tako, da:

ostane znotraj dovoljenih razponov po Prilogi VIII, pogosto ni potreben nov UFI, lahko pa je potrebna posodobitev PCN in posodobitev SDS (npr. ob spremembi razvrstitve),
je sprememba pomembna (nova nevarna komponenta, bistvena sprememba koncentracije, nov razred nevarnosti), so običajno potrebni: nov UFI, nova PCN in revizija/posodobitev varnostnega lista (ter nato tudi prilagoditev etikete).

7.3. Več držav, več jezikov – enoten UFI

Če se ista zmes daje na trg v več državah:

je priporočljivo uporabljati isti UFI v vseh državah,
SDS je treba prevesti v jezik posamezne države – storitev: prevajanje varnostnih listov,
koda UFI ostane nespremenjena, spremeni se le besedilo (npr. opis namena uporabe) v lokalnem jeziku.

Naše povezane storitve

Kombinacija zahtev CLP, REACH (Priloga II) in Priloge VIII (UFI, PCN) je za številna podjetja zahtevna.

Tipične naloge, pri katerih pomagamo:

Priprava in sestava varnostnega lista: izdelava SDS po najnovejših zahtevah REACH/CLP, s pravilnim identifikatorjem izdelka in (po potrebi) z navedbo UFI.

Prevajanje varnostnih listov: strokovni prevodi obstoječih SDS v jezike EU ob upoštevanju nacionalnih zahtev.

Revizija in posodobitev varnostnega lista: posodobitev starejših SDS glede na veljavne predpise.

Izdelava osnutkov etiket CLP: priprava etikete skladno s CLP (identifikator izdelka, UFI, piktogrami, H- in P-stavki).

Storitve UFI/PCN: podpora pri generiranju UFI ter pripravi in predložitvi PCN dokumentacije.

Hitra vprašanja in odgovori

Ali zadošča, da zmes v SDS označim samo z interno šifro?

Ne. Po CLP in REACH mora identifikator izdelka vedno vključevati razumljivo trgovsko ime ali poimenovanje. Interna šifra je lahko le dopolnilna informacija – sama po sebi ne zadošča.

Ali moram v SDS in na etiketi uporabljati isto ime?

Da. Trgovsko ime na etiketi se mora ujemati z identifikatorjem izdelka v SDS. Uporaba dveh različnih imen lahko povzroči zmedo, reklamacije ter težave tudi pri postopkih nadzora in obravnavi v nujnih primerih.

Kdaj je obvezno navajanje UFI v SDS?

UFI je obvezno navesti:

pri nepakiranih (razsutih) zmesih v SDS (ali v kopiji elementov etikete, kjer je to predvideno),
pri zmesih, namenjenih izključno industrijski uporabi, če se dobavitelj odloči, da bo UFI navedel v SDS namesto na etiketi.

V drugih primerih se UFI primarno navaja na etiketi; navajanje v SDS je močno priporočljivo, vendar ni vedno obvezno.

Ali morata imeti vsaka nevarna zmes UFI in PCN?

Ne nujno. Obveznost prijave centrom za zastrupitve (PCN) in UFI se praviloma nanaša na zmesi, razvrščene kot nevarne zaradi fizikalnih in/ali zdravstvenih nevarnosti. Če je zmes nevarna izključno zaradi okoljskih nevarnosti, gre lahko za specifičen primer – priporočamo preveritev nacionalnih usmeritev ciljne države ali posvet s strokovnjakom.

Kaj storiti, če se sestava zmesi spremeni?

Odvisno je od obsega spremembe:

če sprememba ostane znotraj dovoljenih koncentracijskih razponov po Prilogi VIII, je pogosto dovolj posodobitev PCN in posodobitev SDS,
če je sprememba pomembna (nova nevarna komponenta, bistvena sprememba koncentracije, nov razred nevarnosti), je običajno potreben nov UFI, nova PCN ter posodobitev SDS in etikete.

Želimo več jezikovnih različic SDS za isto zmes. Ali je lahko UFI povsod enak?

Da – in to je pogosto najboljša rešitev. UFI je lahko enak v celotni EU/EGP; različice SDS se razlikujejo le v besedilu (prevod), UFI pa ostane nespremenjen. To poenostavi upravljanje PCN in komunikacijo v nujnih primerih.

Imate dodatna vprašanja?

Kontaktirajte našo službo za stranke ali zastavite vprašanje našemu strokovnjaku prek spleta.

Služba za stranke Vprašajte strokovnjaka

Koristni članki