Priprava varnostnih listov (VL) – 5. del

Posebni primeri in dobre prakse

MSDS-Europe – Baza znanja o varnostnih listih – Priprava varnostnih listov (VL) – 5. del: Posebni primeri in dobre prakse

V prejšnjih delih te serije smo predstavili korak za korakom pripravo varnostnega lista in katere informacije morajo biti vključene v vsako poglavje SDS.

Za zaključek si poglejmo še nekaj dodatnih vidikov in posebnih primerov, ki se lahko pojavijo pri pripravi in uporabi SDS-ov.

Dotaknili se bomo scenarijev izpostavljenosti (priloge k SDS), ažuriranja SDS-ov in pogostih napak, ki se jim je treba izogniti. Poleg tega bomo podali nasvete, kako lahko SDS dejansko izboljša varnost pri delu, in kje poiskati pomoč, če se pojavijo nejasnosti.

(Podrobna uradna Smernica za pripravo varnostnih listov prav tako obravnava te teme – dostopna je na spletni strani ECHA.)

Scenariji izpostavljenosti in razširjeni SDS

Če ima snov določene nevarne lastnosti in se proizvaja ali uvaža v večjih količinah, lahko Uredba REACH zahteva pripravo scenarija izpostavljenosti (ES).

Scenarij izpostavljenosti je dopolnilni dokument, ki opisuje varno uporabo snovi skozi celoten življenjski cikel (od proizvodnje do uporabe in odstranitve). Ko je za snov pripravljen scenarij izpostavljenosti, je treba SDS dopolniti z ustreznimi informacijami – takrat govorimo o „razširjenem SDS” (ext-SDS). V praksi to pomeni, da se scenariji izpostavljenosti priložijo SDS kot priloge ali pa se nanje sklicuje v poglavju 16.

Kaj to pomeni za uporabnika?

Če kupite nevarno snov in prejmete 50-stranski SDS z več prilogami, to najverjetneje pomeni, da vsebuje scenarije izpostavljenosti. Te priloge vsebujejo podrobne opise, kako naj se snov varno uporablja v določeni industriji in kateri zaščitni ukrepi so potrebni za sprejemljivo raven tveganja.

Pomembno: Nadaljnji uporabniki (npr. če ste tovarna, ki uporablja določeno barvo, in proizvajalec barve je priložil scenarij izpostavljenosti za topilo) morajo preveriti, ali je njihova uporaba snovi zajeta v opisanem scenariju. Če ni, morajo o tem obvestiti dobavitelja ali pa so dolžni izvesti lastno oceno tveganja. Ta mehanizem zagotavlja, da se nevarne snovi uporabljajo v dejansko varnih pogojih za konkretne načine uporabe.

Scenariji izpostavljenosti pri zmesih

Zmesi (mešanice več kemikalij) običajno nimajo lastnih scenarijev izpostavljenosti – to ni obvezno. Vendar pa morajo dobavitelji zmesi upoštevati scenarije izpostavljenosti posameznih sestavin, če so te nevarne in predmet zahtev REACH.

V praksi to pomeni, da mora pripravljavec SDS-a preveriti, ali so uporabe zmesi usklajene s scenariji izpostavljenosti za nevarne sestavine. Če na primer topilo v barvi ima scenarij izpostavljenosti, potem mora biti uporaba barve skladna z njim. V nasprotnem primeru mora SDS jasno navesti morebitna odstopanja.

Čeprav to ni vedno enostavno, je skladnost s scenariji izpostavljenosti pomembna za pravno varnost in varnost pri delu.

Vzdrževanje SDS v praksi

SDS ni statični dokument. V določenih primerih ga je treba obnoviti, posodobiti in ponovno razdeliti uporabnikom.

Kdaj je treba posodobiti SDS?

Ko so na voljo novi pomembni podatki o nevarnostih (npr. nova klasifikacija);
ko so na voljo nove informacije o ukrepih za obvladovanje tveganj ali scenarijih izpostavljenosti;
ko je bil izdan ali posodobljen dovoljen ali omejen status snovi v okviru REACH (npr. SNV);
ob spremembi zakonodaje, ki vpliva na vsebino SDS (npr. nova uredba, nov format);
če pride do spremembe v sestavi zmesi.

Ko SDS posodabljate, ga morate v roku enega meseca ponovno posredovati vsem profesionalnim uporabnikom, ki so snov ali zmes prejeli v zadnjih 12 mesecih. To velja tudi, če ste samo distributer in niste pripravili SDS.

Pogoste napake pri SDS-ih

Pri pregledovanju SDS-ov se pogosto srečujemo z enakimi pomanjkljivostmi ali napakami:

nepopolna ali zastarela razvrstitev (npr. uporaba starih stavkov R namesto H);
neusklajenost med poglavji (npr. navedena razvrstitev ni podprta z ustreznimi podatki v poglavju 11);
pomanjkanje podatkov o mešanicah (npr. ni navedenih razponov koncentracij ali identifikacije sestavin);
manjkajoče informacije o osebni zaščitni opremi ali podatkih o prevozu;
slaba prevodnost – SDS v jeziku države uporabnika ni zagotovljen.

Te napake lahko pomenijo neustrezno obvladovanje tveganj in tudi pravne težave pri inšpekcijskem nadzoru.

Kako SDS prispeva k varnosti pri delu?

SDS ni zgolj formalna zahteva. Če je pravilno pripravljen in se uporablja, kot je namenjeno, lahko resnično zmanjša tveganja za delavce in okolje.

SDS je vir informacij za:

pripravo navodil za varno delo (internih postopkov);
usposabljanje delavcev o nevarnostih in zaščitnih ukrepih;
izbiro osebne zaščitne opreme (rokavice, respiratorji);
načrtovanje ukrepov v primeru izpusta, požara ali nesreče;
okoljsko varno odstranjevanje snovi in embalaže.

Če delavci razumejo informacije iz SDS in delujejo skladno z njimi, je varnost na delovnem mestu bistveno boljša.

Strokovna pomoč in dodatni viri

Če se srečujete z nejasnostmi pri pripravi ali uporabi SDS-ov, se lahko obrnete na strokovnjake za kemijsko varnost. Obstajajo podjetja in svetovalci, specializirani za pripravo SDS v skladu z zakonodajo EU – zlasti z REACH in CLP.

Priporočamo tudi uporabo uradnih virov: