Postopna opustitev gasilskih pen, ki vsebujejo PFAS: roki, prehod in ravnanje z odpadki

MSDS-Europe – Kompas k kemijski varnosti – Postopno opuščanje gasilne pene, ki vsebuje PFAS

Jeseni 2025 je EU sprejela omejitve uporabe per- in polifluoroalkilnih snovi (PFAS) v gasilni peni, prehodna obdobja pa lahko glede na uporabo trajajo od 1 do 10 let.

Za podjetja so najpomembnejše naloge hitra inventarizacija, izbor alternative brez fluora in nato strokovno čiščenje sistemov, da izpiralna voda in obstoječa pena ne zaideta v okolje.

 

Kaj so PFAS in zakaj so postale kritična tema pri gasilni peni?

PFAS (per- in polifluoroalkilne snovi) so velika skupina umetno proizvedenih spojin, ki so posebej stabilne.

Po mednarodnih povzetkih politik so PFAS pod globalnim regulativnim nadzorom zaradi visoke obstojnosti in potenciala kopičenja v organizmu.

V gasilni peni so se uveljavile, ker njihova filmotvorna lastnost pomaga ločiti kisik od požara, ugodna pa je tudi toplotna odpornost. Hkrati se lahko pri uporabi gasilne pene, ki vsebuje PFAS, te snovi sproščajo v okolje, tam dolgo vztrajajo in vstopajo v prehransko verigo.

Zakaj zdaj? Po navedbah Evropske komisije je gasilna pena pomemben vir emisij PFAS; brez omejitev bi lahko v okolje vstopilo približno več sto ton na leto.

 

Omejitev EU v preprostem jeziku: kaj morate vedeti o rokih?

V začetku oktobra 2025 je Evropska komisija sprejela ukrep v okviru REACH glede PFAS v gasilni peni.

Bistvo ureditve ni »takojšnja popolna prepoved«, temveč postopno opuščanje po fazah z različnimi prehodnimi obdobji glede na uporabo. Po povzetku Komisije lahko prehod traja od 12 mesecev do 10 let.

 

Ključni mejniki (praktična časovnica)

Danski okoljski organ (Miljøstyrelsen) objavlja ključne datume postopnega opuščanja v razumljivem prikazu, na primer:

  • 23.10.2025: začetek veljavnosti uredbe (od tega datuma se računajo prehodna obdobja).
  • 23.10.2026: prepoved dajanja na trg prenosnih gasilnih aparatov (portable fire extinguishers), ki vsebujejo gasilno peno s PFAS.
  • 23.04.2027: zaostritev zahtev za usposabljanje in testiranje (z izjemo, kadar je mogoče zadržati vse emisije).
  • 23.10.2030: konec splošnega prehodnega obdobja, kjer ne velja posebna izjema.
  • 23.10.2035: daljše prehodno obdobje za nekatere kritične, visoko tvegane uporabe (npr. obrati Seveso, offshore nafta in plin, vojaška plovila).

Ključno sporočilo za podjetja: tudi v prehodnem obdobju se pričakuje minimiziranje emisij v okolje.

 

Kaj v praksi pomeni »brez PFAS«?

Regulativno logiko je mogoče razumeti tudi prek pragov koncentracij. Danski organ na primer izpostavlja pragovne vrednosti, ki se lahko razlikujejo glede na tip sistema (npr. novi v primerjavi z obstoječimi sistemi).

Kako je mogoče utemeljiti status »brez PFAS«?

  • Trditev »brez PFAS« mora biti preverljiva (varnostni list (SDS), izjava proizvajalca in po potrebi analitsko testiranje).
  • Skladnost ni le »sestava« pene, temveč rezultat celotnega procesa prehoda (praznjenje, čiščenje, obdelava izpiralne vode, dokumentiranje).

 

Tehnični prehod: zakaj to ni preprosta menjava tekočine?

Zamenjava gasilne pene, ki vsebuje PFAS, je praviloma projekt, ne zgolj nabavna naloga.

Navzkrižna kontaminacija in čiščenje (cross-contamination, decontamination)

Če je sistem (rezervoar, cevovod, proporcioner) prej vseboval gasilno peno s PFAS, se lahko preostala kontaminacija prenese na novi gasilni medij (brez fluora). Zato so po praznjenju običajno potrebni načrtovano čiščenje in izpiranje z nadzorovanim zadrževanjem izpiralne vode.

Smernice nemškega Umweltbundesamt, posodobljene februarja 2026, dajejo okvir za praktična vprašanja, s katerimi se podjetja pogosto srečujejo: prepoznavanje obsega, razpoložljiv čas, potrebna analitika, čiščenje in odstranjevanje.

 

Združljivost opreme in sistema

Gasilna pena brez fluora (pogosto imenovana fluorine-free foams, »F3«) se lahko obnaša drugače kot prejšnja AFFF. V praksi je zato treba preveriti na primer:

  • nastavitve proporcionerja,
  • šobe in tvorjenje pene,
  • črpalke in filtre,
  • zagonske preizkuse in usposabljanje.

 

Če podjetje začasno še naprej uporablja peno s PFAS

Povzetki organov nakazujejo, da lahko nadaljnja uporaba v prehodnem obdobju prinese dodatne zahteve (npr. načrt upravljanja). V takih primerih je ključen tehnični nadzor emisij (zadrževanje, zaprto ravnanje), da lokacija vsakodnevnega delovanja ne doživlja kot »dogodka onesnaženja«.

 

Ukrepi podjetja: akcijski načrt korak za korakom

Spodnje zaporedje podpira nizko operativno tveganje in dobro sledljivost.

1) Hitra inventarizacija in audit

  • Kje je shranjen penilni koncentrat in kje so nameščeni fiksni penilni gasilni sistemi?
  • Kateri proizvodi so prisotni (SDS, izjave dobavitelja/proizvajalca, stare nabave)?
  • Ali so se v zadnjih letih izvajale vaje/testi s peno in kam je šla gasilna voda / izpiralna voda?

 

2) Ocena tveganja: kje je prehod kritičen?

  • Vnetljive tekočine, tankovske farme in skladišča nevarnega blaga običajno predstavljajo večje tveganje.
  • V okoljih tipa poslovnih stavb je prehod pogosto hitrejši.

 

3) Izbor alternative (nabava + požarna zaščita skupaj)

Po stališču Komisije so alternative brez PFAS na voljo, vendar varen prehod zahteva čas. Nabavna odločitev naj najmanj vključuje:

  • dokazila o učinkovitosti in predvideno uporabo,
  • izjavo o združljivosti z obstoječim sistemom,
  • pogoje obratovanja in vzdrževanja.

 

4) Izvedbeni načrt prehoda

Priporočena logika:

  1. Praznjenje in zadrževanje (izogib izpustu v kanalizacijo).
  2. Čiščenje/izpiranje po načrtovanem protokolu.
  3. Obdelava izpiralne vode (začasno skladiščenje, prevoz, potrdila).
  4. Preverjanje (meritve ali druga prevzemna merila).
  5. Polnjenje + zagonski preizkusi in usposabljanje.

 

5) Gospodarjenje z odpadki in dokumentiranje

Pri gospodarjenju z odpadki je cilj, da PFAS ne »migrirajo« v drug okoljski medij. Po povzetku britanske Environment Agency odlaganje na odlagališčih in čiščenje odpadnih voda PFAS ne razgradita, zato lahko spojine vztrajajo in se pozneje znova vračajo v okolje.

 

Kaj je smiselno vnaprej dogovoriti z izvajalcem ravnanja z odpadki?

  • pakiranje in prevoz,
  • prevzemno dokumentacijo,
  • potrdilo o obdelavi/odstranitvi,
  • ustrezno klasifikacijo odpadkov (EWC – Evropski katalog odpadkov).

 

„kriza“ gospodarjenja z odpadki: kaj nastane in kakšna je realna rešitev?

Kateri tokovi odpadkov se običajno pojavijo?

  • obstoječe zaloge penilnega koncentrata in mešanic,
  • izpiralna voda (pogosto največji volumen),
  • onesnaženi filtri, tesnila in vpojna sredstva,
  • morebiti onesnažena zemljina/ruševine iz preteklih dogodkov.

 

Odstranjevanje

Avstrijski Umweltbundesamt poudarja, da je treba zaloge gasilne pene, ki vsebujejo PFAS (ali pri katerih obstaja sum na PFAS), odstraniti v ustreznem regulativnem okviru, na primer s specializiranim sežigom (nevarni odpadki).

Po navedbah britanske Environment Agency je sežig pri visokih temperaturah (high-temperature incineration, HTI) edina možnost, ki je sposobna uničiti PFAS v večjem obsegu; učinkovita pa je le ob strogih obratovalnih pogojih.

 

Kaj to pomeni z vidika podjetja?

  • »Odpadki« niso administrativna podrobnost; predstavljajo eno glavnih projektnih tveganj.
  • Zaradi kapacitetnih in skladnostnih omejitev je priporočljivo z izvajalci storitev časovno uskladiti aktivnosti vnaprej.
  • Dokumentiranje (količine, poti, potrdila) je ključno tako z vidika ugleda kot nadzora organov.

 

Zgodovinska onesnaženost: kaj pa nekdanja vadbišča in sum na ravni lokacije?

Če so se na lokaciji v preteklosti redno izvajale vaje s peno ali odvajanje gasilne vode ni bilo nadzorovano, je priporočljivo vsaj:

  • zbrati zgodovinske informacije (kdaj, kje, koliko),
  • pripraviti načrt vzorčenja (tla, podtalnica, površinske vode),
  • uvesti takojšnje ukrepe za zmanjšanje tveganja (zapiranje odtokov, zadrževanje).

Uradna sporočila prav tako poudarjajo, da je treba v prehodnem obdobju emisije čim bolj zmanjšati, pretečeno/odpadno peno pa ustrezno odstraniti.

 

FAQ – PFAS in prehod na gasilno peno

Kako ugotovim, ali gasilna pena vsebuje PFAS?

Prvi korak je pregled varnostnega lista (SDS) in izjave proizvajalca. Če je dokumentacija nepopolna, stara ali je bil sistem večkrat ponovno napolnjen, je lahko upravičeno ciljno analitsko testiranje. Ključno: stanje »ne vemo« je največje projektno tveganje.

Ali zadošča, da zgolj zamenjamo penilni koncentrat?

Običajno ne. Preostala kontaminacija v ceveh, rezervoarjih in komponentah lahko povzroči navzkrižno kontaminacijo in dejansko »razveljavi« prehod (nova pena se lahko ne šteje več za povsem brez fluora).

Kateri je najzgodnejši rok, ki lahko vpliva na podjetja?

Postopno opuščanje se začne na več točkah; na primer prepoved dajanja na trg prenosnih gasilnih aparatov, ki vsebujejo gasilno peno s PFAS, velja od 23.10.2026, zahteve glede usposabljanja/testiranja pa se zaostrijo od leta 2027.

Kaj je treba storiti z izpiralno vodo in gasilno vodo?

Cilj je, da izpiralna voda / gasilna voda ne odtekata nekontrolirano v kanalizacijo ali tla. Environment Agency poudarja, da čiščenje odpadnih voda PFAS ne »razgradi«, zato je izbira ustrezne poti ravnanja ključna. V praksi to običajno pomeni zadrževanje, začasno skladiščenje in organiziran prevoz na obdelavo/odstranitev.

Kako odstraniti obstoječo peno, ki vsebuje PFAS?

Informacije organov praviloma kot glavno pot navajajo specializiran sežig nevarnih odpadkov ob ustreznem tehnološkem nadzoru. Poti »odlagališče« ali »odpadna voda« PFAS ne uničijo; težavo običajno le prenesejo naprej.

Zakaj se toliko govori o težavah pri gospodarjenju z odpadki?

Med prehodom nastanejo hkrati odpadna pena in velike količine izpiralne vode. Uničevanje PFAS je tehnično zahtevno in je v večjem obsegu učinkovito le ob strogih pogojih. Zato je treba gospodarjenje z odpadki ovrednotiti in terminsko načrtovati že v fazi priprave projekta.

 

Povzetek: katera je najvarnejša strategija za podjetje?

  • Inventarizacija in ocena stanja (proizvodi, sistemi, zgodovinska uporaba).
  • Izbor alternative brez fluora ob upoštevanju zahtev požarne zaščite.
  • Strokovno čiščenje in obdelava izpiralne vode z zadrževanjem.
  • Zagotavljanje odpadne poti (pogodbe, potrdila, sledljivost).
  • Dokumentiranje in usposabljanje, da je prehod preverljiv pri presojah.

 

Če ima podjetje več lokacij, različne tipe sistemov in obstoječe zaloge, je priporočljivo prehod voditi kot samostojen projekt z jasnimi odgovornostmi.

 

Imate dodatna vprašanja?

Prosimo, kontaktirajte našo Službo za stranke ali zastavite vprašanje našemu strokovnjaku prek spleta.

Služba za stranke Vprašajte strokovnjaka

 

Priporočene storitve

 

Koristni članki