Baza znanja o varnostnih listih – O varnostnem listu za nadaljnje uporabnike
Varnostni listi (SDS) so pomembna komunikacijska orodja v dobavni verigi. Pomagajo vsem članom dobavne verige izpolnjevati njihove odgovornosti v zvezi z obvladovanjem tveganj, ki izhajajo iz uporabe snovi in zmesi.
Nadaljnji uporabniki so z varnostnim listom obveščeni o tveganjih, ki izhajajo iz njihove identificirane uporabe, ter o ukrepih, ki jih je treba sprejeti za obvladovanje teh tveganj.
Da bi bila ta komunikacija res učinkovita, mora biti varnostni list (SDS) pripravljen v jeziku, ki ga nadaljnji uporabniki v posamezni državi dejansko razumejo; pri tem si lahko pomagate s pregledom jezikovnih zahtev za SDS v EU.
Nekateri varnostni listi imajo tudi prilogo, imenovano scenarij izpostavljenosti. Scenarij izpostavljenosti zagotavlja natančnejše podatke o varni uporabi in zmanjšanju izpostavljenosti kot sam varnostni list.
Če scenarij izpostavljenosti ne zajema predvidene uporabe, je treba stopiti v stik z dobaviteljem. V nasprotnem primeru morajo nadaljnji uporabniki pripraviti lastno poročilo o kemijski varnosti.
To ne pomeni, da vam ni treba izvajati (in sporočati drugim članom dobavne verige) ukrepov za obvladovanje tveganj, ki jih dobavitelj sporoči na drug način (npr. v pisni izjavi, tehničnem listu, specifikacijah itd.).
Dejstvo, da niste prejeli varnostnega lista, verjetno pomeni, da snov ali zmes ni razvrščena kot nevarna.
Kljub temu morate dobavitelja kontaktirati in zahtevati varnostni list (v nekaterih primerih zakonodaja dovoljuje, da dobavitelj varnostni list zagotovi samo na zahtevo).
Preverite, ali varnostni list vsebuje registracijsko številko.
Če je registracijska številka navedena v varnostnem listu, imate 12 mesecev, da izpolnite zahteve REACH, določene za nadaljnje uporabnike.
Če snov še ni bila registrirana in registracijska številka ni bila izdana, je treba upoštevati navodila v varnostnem listu.
Preverite informacije o nevarnostih in o obvladovanju tveganj. Prav tako preverite izvajanje ukrepov za obvladovanje tveganj in ugotovite, ali je katera koli snov (samostojno ali kot sestavina zmesi) predmet avtorizacije ali omejitev.
Če dobavitelj določenih uporab ne priporoča (npr. zaradi varovanja zdravja ljudi ali okolja), mora to navesti v oddelku 16 varnostnega lista ali med informacijami, ki jih zagotovi v skladu s členom 32. Če takšno odsvetovanje ni upravičeno, ima nadaljnji uporabnik pravico zahtevati dodatne informacije ali utemeljitev.
Po izvedeni razvrstitvi lahko ugotovite, ali morate svojim strankam zagotoviti varnostni list za zadevno zmes.
V primerih, ko zgornji pogoji niso izpolnjeni – in torej ni treba zagotoviti varnostnega lista – morajo dobavitelji zagotoviti naslednje informacije vsem svojim nadaljnjim uporabnikom in distributerjem (člen 32 uredbe REACH):
Varnostnega lista praviloma ni treba zagotoviti za snovi ali zmesi, ki se dajejo na trg za potrošniško uporabo, kadar so zagotovljene zadostne informacije, ki uporabnikom omogočajo sprejeti potrebne ukrepe za zaščito zdravja ljudi, varnosti in okolja, razen če nadaljnji uporabnik ali distributer izrecno zahteva drugače.
Naš članek o vsebini in oblikovnih elementih varnostnega lista najdete tukaj.

To spletno mesto je bilo razvito v okviru in s podporo Programa Demján Sándor.