MSDS je znana kratica za Material Safety Data Sheet, kar označuje varnostni list. Ta dokument je potreben poklicnim uporabnikom nevarnih snovi ali pripravkov zaradi varovanja zdravja ljudi in okolja ter varnosti in zdravja na delovnem mestu .

Varnostni list vsebuje fizikalno-kemijske, toksikološke in ekotoksikološke lastnosti snovi ali pripravka, ki so lahko pri namenski uporabi tvegani dejavniki.

Na podlagi teh lastnosti se nevarne snovi oziroma pripravki razvrščajo v skupine. Lastnosti, ki pomenijo največjo nevarnost, je treba označiti s simboli; nanje in na nevarnosti, ki izvirajo iz drugih nevarnih lastnosti, je treba obvestiti s standardnimi opozorilnimi stavki (stavki R), na potrebne varnostne ukrepe pa je treba opozoriti s standardnimi obvestili (stavki S).

Nevarne snovi/pripravke je treba razvrstiti v skupine nevarnosti:

  • po fizikalno-kemijskih lastnostih (eksplozivnost, preskusi z oksidativnimi in vnetljivimi lastnostmi),
  • po toksikoloških lastnostih (namen tega je upoštevanje akutnih in kroničnih oziroma zapoznelih učinkov snovi in pripravkov ne glede na to, ali so povzročeni z enkratno izpostavljenostjo ali s ponavljajočo se oziroma dolgotrajno izpostavljenostjo),
  • na podlagi posebnih učinkov, ki ogrožajo zdravje ljudi (rakotvornost, mutagenost, strupenost za razmnoževanje),
  • na podlagi vplivov na okolje (namen tega je opozoriti uporabnike na učinke snovi in pripravkov, ki ogrožajo ekosisteme: akutni in/ali dolgoročni učinki na vodne sisteme oziroma akutni in/ali dolgoročni učinki na nevodne sisteme).

 

Vsebinske in oblikovne zahteve varnostnih listov določajo ustrezni pravni predpisi . Vsebina vsakega stolpca varnostnega lista mora biti dosledna in točna, da bi poklicnim uporabnikom nevarne snovi/pripravka varnostni ukrepi za zaščito zdravja in okolja bili nedvoumni.

Informacije na varnostnem listu morajo biti nedvoumne in jedrnate.

Datum izdaje varnostnega lista je treba navesti na prvi strani. Na spremembe v revidiranem dokumentu je treba opozoriti prejemnika.


Vsebinske in oblikovne zahteve varnostnega lista

1. Identifikacija snovi/pripravka in podatki o dobavitelju/proizvajalcu

1.1 Identifikacija snovi ali pripravka.

1.2 Uporaba snovi / pripravkov : treba je navesti namensko ali priporočeno uporabo snovi ali pripravka. Lahko vsebuje tudi kratek opis dejanske uporabe.

1.3 Podatki o osebi, ki nevarno snov/pripravek da v promet: popoln naslov in telefonska številka osebe, proizvajalca, uvoznika ali posrednika.

1.4 Telefon za nujne primere: telefonska številka podjetja in/ali uradnega svetovalnega organa, pristojnega za dajanje informacij o zdravstvenih ukrepih v nujnih primerih.

 

2. Sestava s podatki o nevarnih sestavinah
Informacije v tej točki naj bi prejemniku brez težav omogočile prepoznati nevarnosti in tveganja zaradi snovi ali pripravka.
Treba je navesti naziv in indeksno številko zgoraj omenjenih snovi na seznamu EINECS oziroma številko CAS in ime po IUPAC (če je dosegljivo).
Treba je navesti razvrstitev snovi, vključno s črkovnim znakom za nevarnost in stavke R.

 

3. Ugotovitve o nevarnih lastnostih
Na podlagi razvrščanja se morajo kratko in jasno opisati najpomembnejše nevarnosti, ki jih snov ali pripravek predstavlja za ljudi in okolje. Opisati je treba tudi neugodne učinke na zdravje ljudi in okolje ter fizikalno-kemijske učinke oziroma simptome, ki nastopijo po izpostavljenosti s snovjo oziroma pripravkom po uporabi ali nenačrtovani uporabi. Omeniti je treba tudi druge nevarnosti, ki sicer ne prispevajo k razvrstitvi snovi ali pripravka, vendar lahko prispevajo k celotni nevarnosti snovi.

 

4. Ukrepi za prvo pomoč
Informacije o prvi pomoči morajo biti kratke in lahko razumljive poškodovanim in tistim, ki nudijo prvo pomoč. Informacije morajo biti razdeljene na podpoglavja glede na različne načine izpostavljenosti: vdihavanje, stik s kožo, stik z očmi/sluznicami, zaužitje. Navede se tudi, ali je potrebna oziroma priporočljiva strokovna medicinska pomoč.

 

5. Ukrepi ob požaru
Navesti je treba ukrepe ob gašenju požara, ki ga povzroči nevarna snov ali pripravek, ali ko požar izbruhne v njuni bližini, in sicer:

  • primerna sredstva za gašenje,
  • sredstva za gašenje, ki iz varnostnih razlogov ne smejo biti uporabljena,
  • posebne nevarnosti, ki grozijo udeležencem pri gašenju, če so izpostavljeni učinkom same nevarne snovi ali pripravka, pa tudi produktom izgorevanja ali izhajajočim plinom,
  • posebna varovalna oprema za gasilce.

 

6. Ukrepi ob nezgodnih izpustih
Glede na naravo in na agregatno stanje nevarne snovi ali pripravka se navajajo naslednje informacije:

  •   osebni varnostni ukrepi,
  •   okoljevarnostni ukrepi,
  •   postopki čiščenja.

 

7. Ravnanje z nevarno snovjo in skladiščenje
V informacijah je treba predvideti tehnične ukrepe za zaščito zdravja, varnosti in okolja. Delodajalcem je treba pomagati pri načrtovanju delovnih postopkov in povzemanju organizacijskih ukrepov.

7.1  Ravnanje s snovjo: treba je določiti varnostne ukrepe pri ravnanju z nevarno snovjo ali pripravkom in obenem navesti tudi predloge glede tehničnih ukrepov.

7.2 Skladiščenje: treba je določiti pogoje za varno skladiščenje. Če je le mogoče, je treba navesti mejne vrednosti v dejanskih skladiščnih pogojih. Zlasti je pomembno navesti posebne zahteve, npr. zahteve za pakiranje, vrsto materialov, ki se uporabljajo za embalažo/skladiščenje snovi ali pripravka.

7.3 Posebna uporaba: pri končnih produktih, namenjenih za posebno uporabo, morajo priporočila navesti predvideno uporabo. Navodila naj bodo podrobna in natančna. Če je mogoče, se je treba sklicevati na posebna navodila, ki so bila že odobrena na področju industrije ali na drugem področju.

 

8. Nadzor nad izpostavljenostjo, varnost in zdravje

8.1 Mejne vrednosti izpostavljanja: navesti je treba ustrezne nadzorne parametre, vključno z mejnimi vrednostmi izpostavljenosti v delovnem okolju oziroma z biološkimi mejnimi vrednostmi. Te vrednosti je treba sporočiti distributerju, ki snov ali pripravek da v promet v posame z ni državi članici. Treba je obvestiti tudi o trenutno priporočenih postopkih ugotavljanja in merjenja.

8.2 Nadzor nad izpostavljenostjo: v to kategorijo sodijo vsi tisti preventivni varnostni ukrepi, ki v času uporabe nevarnega izdelka zmanjšujejo izpostavljenost delavca in okolja na najmanjšo možno raven. To zahteva ustrezno načrtovanje delovnih procesov in tehničnega nadzora, uporabo ustreznih naprav in materialov, uporabo kolektivnih varovalnih ukrepov pri izvoru izpostavljenosti ter ukrepe za osebno varstvo, kot je uporaba osebne varovalne opreme.

Če je treba uporabljati osebno varovalno opremo, se navede primerna vrsta opreme, ki je prilagojena naravi snovi:

  • zaščita dihal,
  • zaščita rok,
  • zaščita oči,
  • zaščita kože.

Nadzor izpostavljenosti okolja: treba je natančno zapisati, kakšne zahteve mora izpolniti delodajalec, da bi ustrezal predpisom Evropske unije o varovanju okolja.

 

9. Fizikalne in kemijske lastnosti
O snovi ali pripravku je treba navesti vse razpoložljive pomembne informacije (na primer fizikalno stanje, barva, vonj, vrelišče, vnetljivost, parni tlak, relativna gostota, topnost v vodi/maščobah, viskoznost, pH itd.)

 

10. Obstojnost in reaktivnost

  • Okoliščine, ki se jim je treba izogniti
  • Nezdružljive snovi
  • Nevarni produkti razkroja

 

11. Toksikološki podatki
V tej točki se jasno in jedrnato opišejo različni toksikološki učinki na zdravje ljudi, ki se lahko pojavijo pri ravnanju ali ob uporabi snovi ali pripravka. Navajajo se nevarni učinki na zdravje ljudi, ki nastanejo po izpostavljenosti snovi, ki so bili ugotovljeni ali z znanstvenim preizkušanjem ali pa z neposrednimi praktičnimi izkušnjami; informacije o različnih načinih izpostavljenosti (pri vdihavanju, zaužitju, stiku s kožo, stiku z očmi), simptomi učinkovanja v odvisnosti od fizikalnih, kemičnih in toksikoloških značilnosti snovi ali pripravka.

 

12. Ekotoksikološki podatki
Ugotoviti je treba možne učinke, obnašanje, razgradnjo ter usodo nevarne snovi ali pripravka v okolju, v zraku, v vodi in/ali v tleh. Če je mogoče, se navedejo tudi rezultati pomembnejših testov:

  • ekotoksikologija,
  • gibljivost,
  • persistenca in razgradljivost,
  • zmožnost bioakumulacije,
  • drugi za okolje neugodni učinki.

 

13. Odstranjevanje
Treba je navesti primerne načine odstranjevanja nevarne snovi ali pripravka, vključno z onesnaženo embalažo (sežig, recikliranje itd.).

 

14. Transportni podatki
Navedejo se vsi tisti varnostni ukrepi, ki jih morata upoštevati prevoznik in uporabnik ob prevozu nevarne snovi ali pripravka, tako v javnem prometu kot tudi znotraj samega podjetja:

  •  UN-števila,
  •  razred,
  •  ustrezen naziv odpošiljatelja,
  •  embalažna skupina,
  •  snovi, ki onesnažujejo morje,
  •  druge koristne informacije.

 

15. Zakonsko predpisani podatki
Na etiketi je treba navesti informacije za zdravje ljudi, varnost in okolje.

 

16. Druge informacije
V tej točki se navedejo še druge informacije, ki so po mnenju proizvajalca lahko pomembne za varnost, ohranitev zdravja ljudi in varstvo okolja, npr.:

  • seznam ustreznih stavkov R,
  • priporočene omejitve glede uporabe,
  • dodatne informacije,
  • viri, ki so bili uporabljeni pri izdelavi varnostnega lista,
  • pri revidirani izdaji varnostnega lista mora biti jasno razvidno, kaj je bilo dodano, črtano ali spremenjeno.

 

Choose another language! Slovenščina