Official Journal L 200 , 30/07/1999 P. 0001 - 0068
Direktiva 1999/45/ES Evropskega Parlamenta In Sveta
z dne 31. maja 1999
o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE SKUPNOSTI STA
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije [1],
ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],
v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe [3],
[5] revidirati, in sicer ob upoštevanju tehničnega in znanstvenega napredka ter razvoja zakonodaje v skladu z Direktivo Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet [6];
(12) ker Direktiva 91/414/EGS in Direktiva 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
16. februarja 1998 o dajanju biocidnih izdelkov v promet [7] v nasprotju z določbami o kemičnih pripravkih s področja uporabe te direktive predpisujeta za vsak posamezen izdelek postopek odobritve na podlagi spisov, ki jih je predložil vlagatelj, in na podlagi ocene, ki jo opravijo pristojni organi v vsaki državi članici; ker se mora ta postopek odobritve nanašati tudi na posebno preverjanje razvrščanja, pakiranja in označevanja vsakega izdelka, preden se da v promet; ker je kot del jasnega in preglednega postopka obveščanja ustrezno fitofarmacevtska sredstva razvrstiti in označiti v skladu z določbami te direktive ter obenem zagotoviti navodila za uporabo v skladu z rezultati preverjanja, opravljenega na podlagi Direktive 91/414/EGS, in zagotoviti, da označevanje izpolnjuje visoko raven zaščite, ki jo zahtevata ta direktiva kot tudi Direktiva 91/414/EGS; ker je v skladu s to direktivo treba za fitofarmacevtska sredstva poleg tega pripraviti tudi varnostni list;
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Cilji in področje uporabe
1. Namen te direktive je približevanje zakonov in drugih predpisov držav članic o:
kadar se taki pripravki dajejo v promet v državah članicah.
2. Ta direktiva se uporablja za pripravke, ki:
-vsebujejo najmanj eno nevarno snov v smislu člena 2
in
-veljajo za nevarne v smislu členov 5, 6 ali 7.
3. Posebne določbe, določene:
se uporabljajo tudi za pripravke, ki v smislu členov 5, 6 ali 7 ne veljajo za nevarne, vendar pa kljub temu lahko predstavljajo posebno nevarnost.
-prevoz nevarnih pripravkov po železnici, cesti, celinskih plovnih poteh, po morju ali zraku,
- pripravke v tranzitu, ki so pod carinskim nadzorom, pod pogojem, da niso predmet nikakršne obdelave ali predelave.
Člen 2
Opredelitve pojmov
1. V tej direktivi pomeni izraz:
2. V smislu te direktive so "nevarne" snovi in pripravki, ki imajo naslednje lastnosti:
Člen 3
Določanje nevarnih lastnosti pripravkov
1. Nevarne lastnosti pripravka se določi na podlagi:
promet.
2. Kadar se določanje nevarnih lastnosti izvaja skladno z določbami členov 5, 6 in 7, se upoštevajo vse nevarne snovi v smislu člena 2, zlasti tiste, ki:
-so navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS,
-spadajo v področje uporabe člena 8 Direktive 67/548/EGS,
- so razvrščene in označene v skladu s členom 13 Direktive 67/548/EGS, skladno z določbami, navedenimi v uporabljeni metodi.
3. Pri pripravkih, ki jih zajema ta direktiva, se nevarne snovi iz odstavka 2, ki so razvrščene kot nevarne na podlagi njihovih vplivov na zdravje in/ali okolje, bodisi da so prisotne kot nečistote ali kot dodatki, upoštevajo takrat, kadar so njihove koncentracije enake ali večje od koncentracij, navedenih v naslednji preglednici, razen če niso v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS ali v delu B Priloge II k tej direktivi ali v delu B Priloge III k tej direktivi navedene manjše vrednosti, razen če v Prilogi V k tej direktivi ni določeno drugače.
Nevarna lastnost snovi koncentracija, ki jo je potrebno upoštevati za plinaste pripravke volumski % druge pripravke masni % Zelo strupena 0,02 0,1 Strupena 0,02 0,1 Rakotvorna Kategorija 1 ali 2 0,02 0,1 Mutagena Kategorija 1 ali 2 0,02 0,1 Neugodno vpliva na razmnoževanje Kategorija 1 ali 2 0,02 0,1 Škodljiva 0,2 1 Jedka 0,02 1 Dražilna 0,2 1 Povzroča preobčutljivost 0,2 1 Rakotvorna Kategorija 3 0,2 1 Mutagena Kategorija 3 0,2 1 Strupena za razmnoževanje Kategorija 3 0,2 1 Nevarna za okolje N 0,1 Nevarna za okolje ozonska plast 0,1 0,1 Nevarna za okolje 1 Člen 4 Splošna načela razvrščanja in označevanja
Člen 5
Ovrednotenje nevarnih fizikalno-kemijskih lastnosti
je določanje lastnosti, kot so eksplozivnost, oksidativnost, zelo lahka vnetljivost, lahka vnetljivost ali vnetljivost ni potrebno, pod pogojem da:
- nobena izmed sestavin nima takih lastnosti in da je na podlagi podatkov, ki so izdelovalcu na voljo, malo verjetno, da bi bile s pripravkom povezane tovrstne nevarnosti, -v primeru spremembe sestave pripravka z znano sestavo znanstveni podatki nakazujejo, da ponovno preverjanje nevarnosti ne bi vodilo k spremembi v razvrstitvi,
- pripravek, ki se da v promet v obliki pršil (aerosolov), izpolnjuje zahteve iz člena 9a Direktive 75/324/EGS [14].
Člen 6
Ovrednotenje nevarnosti za zdravje
1. Nevarnosti, ki jih pripravek lahko predstavlja za zdravje, se ugotovijo z uporabo enega ali več spodaj navedenih postopkov:
2. Samo kadar lahko oseba, odgovorna za dajanje pripravka v promet, znanstveno dokaže, da toksikoloških lastnosti pripravka ni mogoče pravilno določiti z uporabo v odstavku 1(a) navedenih metod ali na podlagi obstoječih rezultatov preskusov na živalih, se lahko brez poseganja v zahteve iz Direktive 91/414/EGS uporabljajo v odstavku 1(b) navedene metode, in sicer pod pogojem, da je njihova uporaba utemeljena ali izrecno dovoljena po členu 12 Direktive 86/609/EGS.
Kadar se toksikološke lastnosti določijo z uporabo v odstavku 1(b) navedenih metod, da bi pridobili nove podatke, se preskus izvaja skladno z načeli dobre laboratorijske prakse, ki so navedena v Direktivi Sveta 87/18/EGS z dne 18. decembra 1986 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi načel dobre laboratorijske prakse ter preverjanju njihove uporabe pri preskusih kemičnih snovi [15], in skladno z določbami Direktive 86/609/EGS in zlasti členov 7 in 12 Direktive.
Ob upoštevanju določb odstavka 3 se, kadar se je toksikološka lastnost ugotavljala na podlagi obeh v odstavkih 1(a) in 1(b) opisanih metod, rezultati, dobljeni z uporabo metod iz odstavka 1(b), uporabljajo za razvrstitev pripravka, razen v primeru kadar gre za rakotvorne, mutagene učinke ali učinke, škodljive za razmnoževanje, pri katerih se uporablja samo v odstavku 1(a) opisana metoda.
Vse toksikološke lastnosti pripravka, ki niso bile ugotovljene po metodi iz odstavka 1(b), se določijo po metodi, opisani v odstavku 1(a).
3. Poleg tega velja, da kadar je mogoče:
4. Pri pripravkih z znano sestavo, z izjemo tistih v smislu Direktive 91/414/EGS, ki so razvrščeni skladno z odstavkom 1(b), se po metodah, opisanih bodisi v odstavku 1(a) ali 1(b), opravi novo ovrednotenje nevarnosti za zdravje, kadar:
- izdelovalec spremeni izhodiščne koncentracije ene ali več nevarnih sestavin v utežno/masnih
ali volumskih odstotkih skladno z naslednjo preglednico: Začetno koncentracijsko območje posamezne sestavine Dovoljena odstopanja začetne koncentraciji sestavine
2,5 % 30 % > 2,5 10 % 20 % > 10 25 % 10 % > 25 100 % 5 %
- izdelovalec spremeni njihovo sestavo, s tem da zamenja ali doda ene ali več sestavin, ne
glede na to, ali so v smislu opredelitev iz člena 2 nevarne ali ne. Novo ovrednotenje se ne izvede, če obstaja preverjena znanstveno utemeljena domneva, da ponovno ovrednotenje nevarnosti ne bo imelo za posledico sprememb v razvrstitvi.
Člen 7 Ovrednotenje nevarnosti za okolje
1. Nevarnosti, ki jih pripravek predstavlja za okolje, se določijo z uporabo enega ali več spodaj opisanih postopkov:
- izdelovalec izvede spremembe v sestavi izhodiščne koncentracije ene ali več nevarnih
sestavin v masnih ali volumskih odstotkih skladno z naslednjo preglednico: Začetno koncentracijsko območje posamezne sestavine Dovoljena odstopanja začetne koncentraciji sestavine
2,5 % 30 % > 2,5 10 % 20 % > 10 25 % 10 % > 25 100 % 5 %
- izdelovalec spremeni njihovo sestavo, s tem da zamenja ali doda eno ali več sestavin, ne
glede na to, ali so v smislu opredelitev iz člena 2 nevarne ali ne. Novo ovrednotenje se ne izvede, če obstaja preverjena znanstveno utemeljena domneva, da ponovno ovrednotenje nevarnosti ne bo imelo za posledico sprememb v razvrstitvi.
Člen 8 Obveznosti in naloge držav članic
-podatki, uporabljeni za razvrstitev in označevanje pripravka,
- vsi potrebne informacije v zvezi z zahtevami glede pakiranja skladno s členom 9(1.3), vključno s potrdilom o opravljenem preskušanju, izdanim skladno z delom A Priloge IX k Direktivi 67/548/EGS,
-podatki, uporabljeni za pripravo varnostnih listov v skladu s členom 14.
4. Države članice in Komisija si izmenjajo informacije o imenu in polnem naslovu nacionalnega organa oz. nacionalnih organov oblasti, odgovornega(ih) za sporočanje in izmenjavo informacij o uporabi te direktive v praksi.
Člen 9
Embalaža
1.2 posode, ki vsebujejo pripravke v smislu člena 1(2) in pripravke, ki jih zajema Priloga IV, v smislu člena 1(3) in se ponujajo v prodajo za splošno uporabo, ne smejo imeti:
1.3 morajo imeti posode, ki vsebujejo nekatere pripravke, ki se ponujajo v prodajo za splošno uporabo in jih zajema Priloga IV k tej direktivi,:
- zapirala, varna za otroke, in/ali - otipno opozorilo na nevarnost. Naprave morajo ustrezati tehničnim specifikacijam iz delov A in B Priloge IX k Direktivi
67/548/EGS.
2. se šteje, da embalaža pripravkov izpolnjuje zahteve prve, druge in tretje alinee odstavka 1.1, če izpolnjuje zahteve za prevoz nevarnih snovi po železnici, cesti, celinskih plovnih poteh, po morju ali zraku.
Člen 10
Označevanje
2.2 ter zahteve posebnih določb delov B in C Priloge V.
1.2 Glede fitofarmacevtskih sredstev v smislu Direktive 91/414/EGS se v tej direktivi navedenim zahtevam glede označevanja doda še naslednje besedilo:
"Da bi se izognili tveganjem za ljudi in okolje, upoštevajte navodila za uporabo."
Tako označevanje nima nobenega vpliva na podatke, ki jih je potrebno pridobiti v skladu s členom 16 Direktive 91/414/EGS in Prilogo V k Direktivi 91/414/EGS.
-snovi, ki povzročajo preobčutljivost;
mora biti navedeno na etiketi.
Kemijsko ime mora ustrezati enemu izmed označb, ki so navedena v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS, ali pa mednarodno priznani kemijski nomenklaturi, če ustrezna označba v tej prilogi še ni navedena.
2.3.4 Iz zgoraj navedenih določb izhaja, da imena katere koli snovi, ki je prispevala k razvrstitvi pripravka v naslednje skupine nevarnosti:
-nevarno za okolje,
na etiketi ni treba navajati, razen če take snovi ni treba navesti že zaradi odstavkov 2.3.1, 2.3.2 ali 2.3.3.
Simboli za nevarnost, kolikor so predvideni s to direktivo, in označbe nevarnosti v zvezi z uporabo pripravka morajo biti usklajeni z besedilom iz prilog II in VI k Direktivi 67/548/EGS, uporabljajo pa se skladno z oceno nevarnosti, ki je bila opravljena v skladu s prilogami I, II in III k tej direktivi.
Kadar je treba pripravku dodeliti več kot en simbol za nevarnost,:
Simbol(i) mora(jo) biti natisnjen(i) v črni barvi na oranžno-rumenem ozadju.
2.5 Opozorilni stavki (Stavki R)
Opozorilo na posebno nevarnost (Stavki R) mora biti usklajeno z besedilom iz prilog III in VI k Direktivi 67/548/EGS, dodelijo pa se v skladu z rezultati ugotavljanja nevarnosti, ki je bilo opravljeno skladno s prilogami I, II in III k tej direktivi.
Praviloma za opis nevarnosti zadostuje največ šest stavkov R; za ta namen se v Prilogi III k Direktivi 67/548/EGS navedeni sestavljeni stavki obravnavajo kot posamezni stavki. V primeru, da pa pripravek sodi v več kot eno samo skupino nevarnosti, morajo ti standardni stavki zajemati vse najpomembnejše, s pripravkom povezane nevarnosti. V nekaterih primerih je lahko potrebnih več kot šest stavkov R.
Standardnih stavkov "zelo lahko vnetljivo" ali "lahko vnetljivo" ni treba navajati, kadar označujejo nevarnost v skladu s točko 2.4.
2.6 Varnostni napotki (Stavki S)
Varnostni napotki (Stavki S) morajo biti usklajeni z besedilom iz Priloge IV in Priloge VI k Direktivi 67/548/EGS ter se dodelijo v skladu z rezultati ugotavljanja nevarnosti, ki je bilo opravljeno skladno s prilogami I, II in III k tej direktivi.
Praviloma za najustreznejši varnostni napotek zadostuje največ šest stavkov S; za ta namen se v Prilogi IV k Direktivi 67/548/EGS navedeni sestavljeni stavki obravnavajo kot posamezni stavki. Vendarle pa je v nekaterih primerih lahko potrebnih več kot šest stavkov S.
Kadar je fizično nemogoče napotke navesti oziroma vključiti na etiketo ali embalažo samo, mora biti varnostni napotek glede uporabe pripravka embalaži priložen.
-v primeru, ko gre za pripravke, ki so razvrščeni kot lahko vnetljivi, oksidativni in dražilni, z izjemo pripravkov, ki jim je dodeljen stavek R41, ali nevarni za okolje in jim je dodeljen simbol N, ni potrebno navajati stavkov R ali stavkov S,
- v primeru, ko gre za pripravke, ki so razvrščeni kot vnetljivi ali nevarni za okolje, ni pa jim dodeljen simbol N, je potrebno navajati stavke R, ni pa potrebno navajati stavkov S.
5. Brez poseganja v člen 16(4) Direktive 91/414/ES ne sme biti pri nobenem izmed pripravkov, ki jih obravnava ta direktiva, na embalaži ali na etiketi nobene navedbe kot na primer "nestrupeno", "nenevarno", "ne onesnažuje okolja", "ekološko sprejemljivo" niti nobene druge izjave, ki bi nakazovala, da pripravek ni nevaren ali pa bi lahko vodila k podcenjevanju nevarnosti obravnavanega pripravka.
Člen 11 Izvajanje zahtev za označevanje
-če je taka embalaža označena skladno z mednarodnimi pravili, ki veljajo za prevoz nevarnih snovi in skladno s členom 10(2.1), (2.2), (2.3), (2.5) in (2.6); za pripravke, razvrščene v skladu s členom 7, se poleg tega uporablja člen 10(2.4), ki se nanaša na navedeno lastnost, kadar ta lastnost ni bila izrecno navedena na etiketi, ali
- kadar je to primerno, za posebne vrste embalaže, kot so na primer premične plinske jeklenke, če so izpolnjene posebne zahteve, navedene v Prilogi VI k Direktivi 67/548/EGS.
Kadar gre za nevarne pripravke, ki ne zapustijo ozemlja države članice, je lahko dovoljeno označevanje, ki namesto mednarodnih predpisov, veljavnih za prevoz nevarnih snovi, izpolnjuje zahteve nacionalne zakonodaje.
Člen 12
Izjeme od zahtev za označevanje in embalažo
členih 10 in 11 premajhna, in ni nobenega razloga za bojazen, da bi ogrožala ljudi, ki s takimi pripravki ravnajo, ali druge ljudi.
Kadar se uporablja ta odstavek, ni dovoljeno uporabljati simbolov, oznak za nevarnost, opozorilnih stavkov (stavkov R) ali varnostnih napotkov (stavkov S), ki bi bili drugačni od tistih, ki so navedeni v tej direktivi.
4. Če država članica uporablja v odstavku 3 navedene možnosti, mora o tem takoj obvestiti Komisijo in države članice. Kadar je to primerno, se v okviru Priloge V in skladno s členom 20 sprejme odločitev o ukrepih.
Člen 13
Prodaja na daljavo
Pri vsakem oglaševanju pripravkov v smislu te direktive, ki splošnemu uporabniku omogoča sklenitev kupne pogodbe, ne da bi pred tem videl etiketo za tak pripravek, mora(jo) biti navedena(e) vrsta ali vrste nevarnosti, ki so navedene na etiketi. Ta zahteva ne vpliva na določbe Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1997 o varstvu potrošnikov v zvezi s sklepanjem pogodb na daljavo [16].
Člen 14
Varnostni list
Zlasti tiste spremembe, potrebne za upoštevanje v odstavku 2.1(b) navedenih določb, se sprejmejo pred datumom, navedenim v členu 22(1).
2.4. Varnostni list se lahko dostavi na papirju ali v elektronski obliki, pod pogojem, da naslovnik razpolaga s potrebno opremo, da ga lahko prejme.
Člen 15
Tajnost kemijskih imen
V primeru, da oseba, odgovorna za dajanje pripravka v promet, lahko dokaže, da razkritje kemijske identitete na etiketi ali na varnostnem listu pri snovi, ki je razvrščena izključno kot:
lahko ogrozi zaupno naravo njegove intelektualne lastnine, lahko v skladu s Prilogo VI to snov navaja bodisi z uporabo imena, ki razkriva najpomembnejše kemijske funkcionalne skupine, ali pa uporablja alternativno ime. Ta postopek se ne more uporabiti v primeru, da je bila taki snovi s strani Skupnosti določena mejna vrednost izpostavljenosti.
V primeru, da oseba, odgovorna za dajanje pripravka v promet, želi koristiti določbe o tajnosti, mora vložiti prošnjo pri pristojnem organu države članice, v kateri se pripravek najprej daje v promet.
Ta prošnja mora biti pripravljena v skladu z določbami Priloge VI in mora vsebovati informacije, ki so zahtevane v obrazcu, navedenem v delu A k Prilogi VI. Ta določba pa pristojnim organom ne preprečuje, da od osebe, ki je odgovorna za dajanje pripravka v promet, zahtevajo še dodatne informacije, če se te informacije zdijo potrebne za presojo upravičenosti prošnje.
Pristojni organi države članice, ki prejmejo prošnjo za tajnost, sporočijo prosilcu svojo odločitev. Oseba, odgovorna za dajanje pripravka v promet, pošlje vsaki državi članici, v kateri želi ta izdelek dajati v promet, kopijo te odločitve.
Zaupne informacije, predložene v obravnavo organom oblasti države članice ali Komisiji, se obravnavajo skladno s členom 19(4) Direktive 67/548/EGS.
Člen 16
Pravice držav članic glede varnosti delavcev
Ta direktiva ne vpliva na pravico držav članic, da ob upoštevanju Pogodbe določijo zahteve, ki se jim zdijo potrebne za zagotavljanje varstva delavcev, kadar ti uporabljajo obravnavane nevarne pripravke, pod pogojem, da to ne pomeni, da se razvrščanje, pakiranje in označevanje pripravkov spremeni na način, ki v tej direktivi ni naveden.
Člen 17
Organi, pooblaščeni za sprejemanje informacij glede zdravja
Države članice določijo pristojni organ ali organe, ki so pristojni za sprejemanje podatkov, vključno s kemijsko sestavo, ki se nanašajo na pripravke, ki se dajo v promet in se obravnavajo kot nevarni na podlagi njihovih učinkov na zdravje ali na podlagi njihovih fizikalno-kemijskih učinkov.
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da imenovani organi poskrbijo za vsa potrebna jamstva za varovanje tajnosti prejetih podatkov. Take podatke je moč uporabiti samo za razreševanje medicinskih vprašanj pri oblikovanju preventivnih ali kurativnih ukrepov, še posebno v nujnih primerih.
Države članice zagotovijo, da se informacije ne uporabljajo za druge namene.
Države članice zagotovijo, da imajo imenovani organi na razpolago vse potrebne informacije od proizvajalca ali osebe, odgovorne za trženje, ki jih potrebujejo za izvajanje nalog, za katere so odgovorni.
Člen 18
Klavzula o prostem pretoku
Ne da bi to vplivalo na določila, navedena v drugih delih zakonodaje Skupnosti, države članice ne morejo prepovedati, omejiti ali ovirati dajanja pripravkov v promet zaradi njihove razvrstitve, pakiranja, označevanja ali varnostnih listov, če taki pripravki izpolnjujejo v tej direktivi navedene določbe.
Člen 19
Zaščitna klavzula
Člen 20
Prilagajanje tehničnemu napredku Spremembe, potrebne za prilagoditev prilog k tej direktivi tehničnemu napredku, se sprejmejo po postopku iz člena 29(4)(a) Direktive 67/548/EGS.
Komisiji pomaga odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, predseduje pa mu predstavnik Komisije.
Predstavnik Komisije odboru predloži osnutek ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Odbor svoje mnenje o osnutku izrazi v določenem časovnem roku, ki ga predsednik lahko postavi ob upoštevanju stopnje nujnosti določene zadeve. Mnenje se sprejme z večino, določeno v členu 205(2) Pogodbe za primere, ko gre za odločitve, ki jih mora sprejeti Svet na predlog Komisije. Glasovi predstavnikov držav članic v okviru odbora se ponderirajo na način, določen v prej navedenem členu. Predsednik ne glasuje.
Komisija sprejme predvidene ukrepe, če so le-ti v skladu z mnenjem odbora.
Če predvideni ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora ali če mnenje ni bilo podano, Komisija brez odlašanja predloži Svetu predlog ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Svet odloča s kvalificirano večino.
Če Svet v roku treh mesecev od dneva, ko mu je bila zadeva predložena, ne ukrepa, Komisija predlagane ukrepe sprejme.
Člen 21
Razveljavitev direktiv
Člen 22 Prenos
3. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice. Člen 23 Začetek veljavnosti Ta direktiva začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Člen 21(2) se začne uporabljati 1. januarja 1999. Člen 24 Naslovniki Ta direktiva je naslovljena na države članice. V Bruslju, 31. maja 1999
Za Evropski parlament Za Svet Predsednik Predsednik
J. M. Gil-Robles J. Fischer PRILOGA I
METODE ZA OVREDNOTENJE FIZIKALNO-KEMIJSKIH LASTNOSTI PRIPRAVKOV V SKLADU S ČLENOM 5 DEL A Izjeme glede na metode preskušanja, navedene v Prilogi V - del A k Direktivi 67/548/EGS Glejte točko 2.2.5 Priloge VI k Direktivi 67/548/EGS. DEL B Alternativni načini izračunavanja
SKLADU S ČLENOM 6 Uvod Ovrednotiti je treba vse vplive na zdravje, ki jih imajo snovi, ki jih vsebuje pripravek. Ta
običajna metoda, opisana v delih A in B te priloge, je računska metoda, ki jo je mogoče uporabljati pri vseh pripravkih, upošteva pa vse na zdravje neugodne vplive snovi v pripravku. S tem namenom so neugodni oziroma škodljivi učinki na zdravje razdeljeni na:
Učinke pripravka na zdravje je treba ovrednotiti v skladu s členom 6(1)(a) z uporabo običajne metode, opisane v delih A in B te priloge, ob upoštevanju mejnih vrednosti koncentracij snovi.
Postopek za razvrstitev je naveden v delu A te priloge.
Razvrstitev posamezne snovi ali več snovi in iz tega izhajajoča razvrstitev pripravka sta izraženi:
-bodisi s simbolom in navedbo enega ali več stavkov za nevarnosti, ali
- z navedbo skupine (skupina 1, 2 ali 3), ki so ji dodani tudi opozorilni stavki, kadar gre za snovi, za katere so ugotovili, da so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje. Potemtakem je poleg simbola pomembno upoštevati tudi vse opozorilne stavke za vsako obravnavano snov.
Sistematično ovrednotenje vseh neugodnih vplivov na zdravje je izraženo z mejnimi vrednostmi koncentracije, ki so izražene v masnem odstotku, razen pri plinastih pripravkih, kjer so te mejne vrednosti koncentracije izražene v volumskem odstotku in v povezavi z
razvrstitvijo snovi. Če niso navedene v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS, so mejne vrednosti koncentracije, ki jih je treba upoštevati pri uporabi te običajne metode, koncentracije, ki so navedene v delu B te priloge.
DEL A Postopek za ovrednotenje nevarnosti za zdravje Ovrednotenje poteka po stopnjah in sicer na naslednji način:
1.1.1 pripravki, ki vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene kot zelo strupene, s takimi učinki v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od:
1.1.2. pripravki, ki vsebujejo več kot eno snov, ki je razvrščena kot zelo strupena, v posameznih koncentracijah, ki so manjše od mejnih vrednosti, navedenih v točki 1.1.1(a) ali
(b) če: [insert formula from OJ L 200 p. 19] kjer je: PT+ = masni ali volumski odstotek vsake zelo strupene snovi v pripravku, LT+ = mejna vrednost za zelo strupen učinek, za vsako zelo strupeno snov, izražena v
utežnem ali volumskem odstotku;
1.2 zaradi svojih nepopravljivih učinkov po enkratni izpostavljenosti, ki sicer niso smrtni, s simbolom "T+" in navedbo nevarnosti "zelo strupeno" ter opozorilnim stavkom R39/način izpostavljenosti.
Pripravki, ki vsebujejo najmanj eno nevarno snov s takimi učinki, v posameznih koncentracijah ki so enake ali večje od:
2.1.1 pripravki, ki vsebujejo najmanj eno snov, ki je razvrščena kot zelo strupena ali strupena, take učinke pa dosežejo v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od:
2.1.2 pripravki, ki vsebujejo več kot eno snov, ki je razvrščena kot zelo strupena ali strupena, v posameznih koncentracijah, ki so manjše od mejnih vrednosti navedenih v točki 2.1.1(a) ali
(b) če: [insert formula from OJ L 200 p. 19] kjer je:
PT+ = masni ali volumski odstotek vsake zelo strupene snovi v pripravku, PT = masni ali volumski odstotek vsake strupene snovi v pripravku, LT = mejna vrednost za strupen učinek, za vsako zelo strupeno ali strupeno snov, izražena v
masnem ali volumskem odstotku;
2.2 zaradi svojih nepopravljivih učinkov po enkratni izpostavljenosti, ki sicer niso smrtni, ob dodelitvi simbola "T", z navedbo nevarnosti "strupeno" in opozorilnim stavkom R39/način izpostavljenosti.
Pripravki, ki vsebujejo najmanj eno nevarno snov, ki je razvrščena kot zelo strupena ali strupena in povzroči take učinke, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od:
2.3 zaradi svojih dolgotrajnih učinkov in ob dodelitvi simbola "T", z navedbo vrste nevarnosti "strupeno" in opozorilnim stavkom R48/način izpostavljenosti.
Pripravki, ki vsebujejo najmanj eno nevarno snov, ki povzroči take učinke v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od:
3.1.1 pripravki, ki vsebujejo eno ali več nevarnih snovi, ki so razvrščene kot zelo strupene, strupene ali škodljive za zdravje in ki povzročijo take učinke v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od:
3.1.2 pripravki, ki vsebujejo več kot eno snov, ki je razvrščena kot zelo strupena, strupena ali škodljiva za zdravje v posameznih koncentracijah, ki so manjše od mejnih vrednosti, navedenih v točki 3.1.1(a) ali (b), če:
[insert formula from OJ L 200 p. 20] kjer je: PT+ = masni ali volumski odstotek vsake zelo strupene snovi v pripravku, PT = masni ali volumski odstotek vsake strupene snovi v pripravku, PXn = masni ali volumski odstotek vsake snovi, škodljive za zdravje v pripravku, LXn = mejna vrednost škodljivosti za zdravje, za vsako zelo strupeno, strupeno, ali zdravju
škodljivo snov, izražena v masnem ali volumskem odstotku;
3.2. zaradi svojih akutnih učinkov na pljuča pri zaužitju, ob dodelitvi simbola "Xn", z navedbo nevarnosti "škodljivo za zdravje" ter opozorilnega stavka R65;
Pripravki, ki so razvrščeni kot škodljivi za zdravje po merilih, navedenih v odstavku 3.2.3 Priloge VI k Direktivi 67/548/EGS. Pri uporabi običajne metode po zgoraj navedenem odstavku 3.1 se ne upošteva razvrstitev snovi kot R65;
3.3. zaradi svojih neletalnih, vendar nepopravljivih oziroma trajnih učinkov po enkratni izpostavljenosti, ob dodelitvi simbola "Xn", z navedbo nevarnosti "škodljivo za zdravje" in opozorilnim stavkom R40/način izpostavljenosti.
Pripravki, ki vsebujejo najmanj eno nevarno snov, ki je razvrščena kot zelo strupena, strupena ali škodljiva in ki povzroči take učinke v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od:
3.4 zaradi svojih dolgotrajnih učinkov in ob dodelitvi simbola "Xn", z navedbo nevarnosti "škodljivo" in opozorilnim stavkom R48/način izpostavljenosti.
Pripravki, ki vsebujejo najmanj eno nevarno snov, ki je razvrščena kot strupena ali škodljiva in ki povzroči take učinke v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od:
4.1.1 pripravki, ki vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene kot jedke, ki jim je dodeljen opozorilni stavek R35, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od:
4.1.2 pripravki, ki vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene kot jedke, ki jim je dodeljen opozorilni stavek R35, v posameznih koncentracijah, ki so manjše od mejnih vrednosti, določenih v točkah 4.1.1(a) ali (b), če:
[insert formula from OJ L 200 p. 21]
kjer je:
PC, R35 = masni ali volumski odstotek vsake jedke snovi, ki ji je dodeljen stavek R35, v pripravku,
LC, R35 = je mejna vrednost jedkosti R35, določena za vsako jedko snov, ki ji je dodeljen stavek R35, izražena pa je v masnih ali volumskih odstotkih;
4.2 in se jim dodeli simbol "C", z navedbo nevarnosti "jedko" in opozorilnim stavkom R34;
4.2.1 pripravki, ki vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene kot jedke, ki jim je dodeljen stavek R35 ali R34, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od:
4.2.2. pripravki, ki vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene kot jedke, ki jim je dodeljen stavek R35 ali R34, v posameznih koncentracijah, ki so manjše od mejnih vrednosti, določenih v točkah 4.1.2(a) ali (b), če:
[insert formula from OJ L 200 p. 21]
kjer je: PC,R35 = masni ali volumski odstotek vsake jedke snovi, ki ji je dodeljen stavek R35, v pripravku,
PC, R34 = masni ali volumski odstotek vsake jedke snovi, ki ji je dodeljen stavek R34, v pripravku,
LC,R34 = je pripadajoča mejna vrednost jedkosti R34, določena za vsako jedko snov, ki ji je dodeljen stavek R35 ali R34, izražena pa je v masnih ali volumskih odstotkih;
5.1.1 pripravki, ki vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene kot dražilne, ki jim je dodeljen stavek R41, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od:
5.1.2. pripravki, ki vsebujejo več kot eno izmed snovi, ki so razvrščene kot dražilne in ki jim je dodeljen stavek R41, ali ki so razvrščene kot jedke in jim je dodeljen stavek R35 ali R34, v posameznih koncentracijah, ki so manjše od mejnih vrednosti, določenih v točkah 5.1.1(a) ali (b), če:
[insert formula from OJ L 200 p. 22]
kjer je:
PC, R35 = masni ali volumski odstotek vsake jedke snovi, ki ji je dodeljen stavek R35, v pripravku,
PC, R34 = masni ali volumski odstotek vsake jedke snovi, ki ji je dodeljen stavek R34, v pripravku,
PXi, R41 = masni ali volumski odstotek vsake dražilne snovi, ki ji je dodeljen stavek R41, v pripravku,
LXi, R41 = pripadajoča mejna vrednost dražilnosti R41, določena za vsako jedko snov, ki ji je dodeljen stavek R35 ali R34 ali za dražilno snov, ki ji je dodeljen stavek R41, pri čemer so mejne vrednosti koncentracije izražene v masnih ali volumskih odstotkih;
5.2 snovi, ki dražijo oči in jim je dodeljen simbol "Xi", z navedbo nevarnosti "dražilno" in opozorilnim stavkom R36;
5.2.1 pripravki, ki vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene kot jedke in jim je dodeljen stavek R35 ali R34, ali kot dražilne, katerim je dodeljen stavek R41 ali R36, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od:
5.2.2 pripravki, ki vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene kot dražilne in jim je dodeljen stavek R41 ali R36, ali kot jedke, katerim je dodeljen stavek R35 ali R34, v posameznih koncentracijah, ki so manjše od mejnih vrednosti, določenih v točkah 5.2.1(a) ali (b), če:
[insert formula from OJ L 200 p. 22]
kjer je:
PC, R35 = masni ali volumski odstotek vsake jedke snovi, ki ji je dodeljen stavek R35, v pripravku,
PC, R34 = masni ali volumski odstotek vsake jedke snovi, ki ji je dodeljen stavek R34, v pripravku,
PXi, R41 = masni ali volumski odstotek vsake dražilne snovi, ki ji je dodeljen stavek R41, v pripravku,
PXi, R36 = masni ali volumski odstotek vsake dražilne snovi, ki ji je dodeljen stavek R36, v pripravku,
LXi, R36 = pripadajoča mejna vrednost dražilnosti R36, določena za vsako jedko snov kateri je dodeljen stavek R35 ali R34, ali za dražilno snov, ki ji je dodeljen stavek R41 ali R36, izražena v masnih ali volumskih odstotkih;
5.3. pripravki, ki dražijo kožo in jim je dodeljen simbol "Xi", z navedbo nevarnosti "dražilno" in opozorilnim stavkom R38;
5.3.1. pripravki, ki vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene kot dražilne in jim je dodeljen stavek R38, ali kot jedke, katerim je dodeljen stavek R35 ali R34, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od:
5.3.2. pripravki, ki vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene kot dražilne in jim je dodeljen stavek R38, ali kot jedke, katerim je dodeljen stavek R35 ali R34, v posameznih koncentracijah, ki so manjše od mejnih vrednosti, določenih v točkah 5.3.1(a) ali (b), če:
[insert formula from OJ L 200 p. 23]
kjer je:
PC, R35 = masni ali volumski odstotek vsake jedke snovi, ki ji je dodeljen stavek R35, v pripravku,
PC, R34 = masni ali volumski odstotek vsake jedke snovi, ki ji je dodeljen stavek R34, v pripravku,
PXi, R38 = masni ali volumski odstotek vsake dražilne snovi, ki ji je dodeljen stavek R38, v pripravku,
LXi, R38 = pripadajoča mejna vrednost dražilnosti R38, določena za vsako jedko snov, kateri je dodeljen stavek R35 ali R34, ali za dražilno snov, ki ji je dodeljen stavek R38, izražene v masnih ali volumskih odstotkih;
5.4 pripravki, ki dražijo dihalni sistem in jim je dodeljen simbol "Xi", z navedbo nevarnosti "dražilno" in opozorilnim stavkom R37;
5.4.1 pripravki, ki vsebujejo eno ali več snovi, ki so razvrščene kot dražilne in jim je dodeljen stavek R37, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od:
5.4.2 pripravki, ki vsebujejo več kot eno od snovi, ki so razvrščene kot dražilne in jim je dodeljen stavek R37, v posameznih koncentracijah, ki so manjše od mejnih vrednosti, določenih v točkah 5.4.1(a) ali (b), če:
[insert formula from OJ L 200 p. 23]
kjer je:
PXi, R37 = masni ali volumski odstotek vsake dražilne snovi, ki ji je dodeljen stavek R37, v pripravku,
LXi, R37 = pripadajoče mejne vrednosti dražilnosti R37, določena za vsako dražilno snov, ki ji je dodeljen stavek R374, izražene v masnih ali volumskih odstotkih;
5.4.3. plinasti pripravki, ki vsebujejo več kot eno od snovi, ki so razvrščene kot dražilne in jim je dodeljen stavek R37, ali kot jedke, katerim je dodeljen stavek R35 ali R34, v posameznih koncentracijah, ki so manjše od mejnih vrednosti, določenih v točkah 5.4.1(a) ali (b), če:
[insert formula from OJ L 200 p. 23]
kjer je: PC, R35 = volumski odstotek vsake jedke snovi, ki ji je dodeljen stavek R35, v pripravku,
PC, R34 = volumski odstotek vsake jedke snovi, ki ji je dodeljen stavek R34, v pripravku,
PXi, R37 = volumski odstotek vsake dražilne snovi, ki ji je dodeljen stavek R37, v pripravku,
LXi, R37 = pripadajoča mejna vrednost dražilnosti s stavkom R37, določena za vsako plinasto jedko snov, ki ji je dodeljen stavek R35 ali R34, ali za plinasto dražilno snov, ki ji je dodeljen stavek R37, izražene v masnih ali volumskih odstotkih;
Pripravki, ki vsebujejo najmanj eno od snovi, ki so razvrščene kot snovi, ki povzročajo preobčutljivost in jim je dodeljen stavek R43, in ki take učinke povzročijo v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od:
6.2. pripravki, ki tako delujejo ob vdihavanju in jim je dodeljen simbol "Xn", z navedbo nevarnosti "škodljivo" in opozorilnim stavkom R42.
Pripravki, ki vsebujejo najmanj eno snov, razvrščeno kot "povzroča preobčutljivost" in ji je dodeljen stavek R42 ter ki povzroči take učinke, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od:
Pripravki, ki vsebujejo najmanj eno snov, ki povzroča učinke in je razvrščena kot rakotvorna ter ji je dodeljen stavek R45 ali R49, ki označuje rakotvorne snovi kategorije 1 in 2, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od:
7.2 v skupino 3 s simbolom "Xn" in stavkom R40.
Pripravki, ki vsebujejo najmanj eno snov, ki povzroča take učinke in je razvrščena kot rakotvorna s stavkom R40, ki označuje rakotvorne snovi kategorije 3, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od:
Pripravki, ki vsebujejo najmanj eno snov, ki povzroča take učinke in je razvrščena kot mutagena s stavkom R46, ki označuje mutagene snovi kategorije 1 in kategorije 2, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od:
8.2 v skupino 3, s simbolom "Xn" in stavkom R40.
Pripravki, ki vsebujejo najmanj eno od snovi, ki povzročajo učinke in so razvrščene kot mutagene ter jim je dodeljen stavek R40, ki označuje mutagene snovi kategorije 3, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od:
Pripravki, ki vsebujejo najmanj eno od snovi, ki povzročajo učinke in so razvrščene kot strupene za razmnoževanje ter jim je dodeljen stavek R60, ki označuje snovi, ki neugodno vplivajo na razmnoževanje kategorije 1 in kategorije 2, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od:
9.2 v skupino 3, s simbolom "Xn" in stavkom R62 (plodnost).
Pripravki, ki vsebujejo najmanj eno od snovi, ki povzročajo take učinke in so razvrščene kot strupene za razmnoževanje ter jim je dodeljen stavek R62, ki označuje snovi, ki neugodno vplivajo na razmnoževanje v kategoriji 3, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od:
9.3 v skupino 1 ali 2, s simbolom "T" in stavkom R61 (razvoj).
Pripravki, ki vsebujejo najmanj eno od snovi, ki povzročajo take učinke in so razvrščene kot strupene za razmnoževanje ter jim je dodeljen stavek R61, ki označuje snovi, ki neugodno vplivajo na razmnoževanje kategorije 1 in kategorije 2, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od:
9.4 v skupino 3 s simbolom "Xn" in stavkom R63 (razvoj).
Pripravki, ki vsebujejo najmanj eno od snovi, ki povzročajo take učinke in so razvrščene kot škodljive za razmnoževanje ter jim je dodeljen stavek R63, ki označuje snovi, ki neugodno vplivajo na razmnoževanje skupine 3, v posameznih koncentracijah, ki so enake ali večje od:
DEL B
Mejne vrednosti koncentracije, ki jih je treba upoštevati pri ovrednotenju nevarnosti za zdravje
Pri vsakem zdravju nevarnem učinku so v prvi preglednici (Preglednice I do VI) navedene mejne vrednosti koncentracije (izražene v masnih odstotkih), ki jih je treba uporabljati pri neplinastih pripravkih, v drugi preglednici (Preglednice I A do VI A) pa so navedene mejne vrednosti koncentracije (izražene v volumskih odstotkih), ki jih je treba uporabljati pri plinastih pripravkih. Te mejne vrednosti koncentracij se uporabljajo takrat, kadar pri obravnavanih snoveh v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS niso navedene posebne mejne vrednosti koncentracij.
določajo razvrstitev pripravka glede na koncentracijo ene ali več prisotnih snovi, katerih razvrstitev je tudi prikazana. Preglednica I Razvrstitev snovi Razvrstitev pripravka T+ T Xn T+ z R26, R27, R28 koncentracija 7 % 1 % koncentracija < 7 % 0,1 % koncentracija < 1 % T z R23, R24, R25 koncentracija 25 % 3 % koncentracija < 25 % Xn z R20, R21, R22 koncentracija 25 % Stavke R je treba pripravkom dodeliti skladno z naslednjimi merili:
1.2 Plinasti pripravki V spodnji preglednici I A navedene mejne vrednosti koncentracije, izražene v volumskih
odstotkih, določajo razvrstitev pripravka glede na posamezno koncentracijo enega ali več plinov, katerih razvrstitev je tudi prikazana. Preglednica I A Razvrstitev snovi (plin) Razvrstitev plinastega pripravka T+ T Xn T+ z R26, R27, R28 koncentracija 1 % 0,2 % koncentracija < 1 % 0,02 % koncentracija < 0,2
% T z R23, R24, R25 koncentracija 5 % 0,5 % koncentracija < 5 % Xn z R20, R21, R22 koncentracija 5 % Stavke R je treba pripravkom dodeliti skladno z naslednjimi merili:
Za snovi, ki povzročijo nepopravljive oziroma trajne neletalne učinke pri enkratni izpostavljenosti, (R39/način izpostavljenosti, R40/način izpostavljenosti) določajo, kadar je to
primerno, razvrstitev pripravka v preglednici II navedene in v masnih odstotkih izražene posamezne mejne vrednosti koncentracije. Preglednica II Razvrstitev snovi Razvrstitev pripravka
T+ T Xn T+ z R39/način izpostavljenosti koncentracija 10 % R39 * obvezno 1 % koncentracija < 10 % R39 * obvezno 0,1 % koncentracija < 1 % R40 * obvezno
T z R39/način izpostavljenosti koncentracija 10 % R39 * obvezno 1 % koncentracija < 10 % R40 * obvezno Xn z R40/način izpostavljenosti koncentracija 10 % R40 * obvezno
* Za to, da bi nakazali način izpostavljenosti, je treba skupaj uporabljati stavke R, ki so navedeni v točkah 3.2.1, 3.2.2 in 3.2.3 v navodilu za označevanje (Priloga VI k Direktivi 67/548/EGS).
2.2 Plinasti pripravki Pri plinih, ki povzročijo nepopravljive oziroma trajne učinke po enkratnem izpostavljanju, vendar ti niso smrtni, (R39/način izpostavljenosti, R40/način izpostavljenosti) določajo, kadar
je to primerno, razvrstitev pripravka v preglednici II A navedene in v volumskih odstotkih izražene posamezne mejne vrednosti koncentracije. Preglednica II A Razvrstitev snovi (plina) Razvrstitev plinastega pripravka T+ T Xn T+ z R39/način izpostavljenosti koncentracija 1 % R39 * obvezno 0,2 % koncentracija < 1 %
R39 * obvezno 0,02 % koncentracija < 0,2 % R40 * obvezno
T z R39/način izpostavljenosti koncentracija 5 % R39 (*) obvezno 0,5 % koncentracija < 5 % R40 * obvezno Xn z R40/način izpostavljenosti koncentracija 5 % R40 * obvezno
* Za to, da bi nakazali način izpostavljenosti, je treba skupaj uporabljati stavke R, ki so navedeni v točkah 3.2.1, 3.2.2 in 3.2.3 v navodilu za označevanje (Priloga VI k Direktivi 67/548/EGS).
razvrstitev pripravka v preglednici III navedene in v masnih odstotkih izražene posamezne mejne vrednosti koncentracije. Preglednica III Razvrstitev snovi Razvrstitev pripravka T Xn T z R48/način izpostavljenosti koncentracija 10 % R48 * obvezno 1 % koncentracija < 10 %
R48 * obvezno Xn z R48/način izpostavljenosti koncentracija 10 % R48 * obvezno
* Za to, da bi nakazali način izpostavljenosti, je treba skupaj uporabljati stavke R, ki so navedeni v točkah 3.2.1, 3.2.2 in 3.2.3 v navodilu za označevanje (Priloga VI k Direktivi 67/548/EGS).
3.2 Plinasti pripravki
Pri plinih, ki povzročijo resne učinke po ponavljajoči se ali dalj časa trajajoči izpostavljenosti (R48/način izpostavljenosti), določajo, kadar je to primerno, razvrstitev pripravka v spodnji preglednici III A navedene in v volumskih odstotkih izražene posamezne mejne vrednosti koncentracije.
Preglednica III A Razvrstitev snovi (plin) Razvrstitev plinastega pripravka T Xn T z R48/način izpostavljenosti koncentracija 5 % R48 * obvezno 0,5 % koncentracija < 5 %
R48 * obvezno Xn z R48/način izpostavljenosti koncentracija 5 % R48 * obvezno
* Za to, da bi nakazali (način izpostavljenosti), je treba skupaj uporabljati stavke R, ki so navedeni v točkah 3.2.1, 3.2.2 in 3.2.3 v navodilu za označevanje (Priloga VI k Direktivi 67/548/EGS).
to primerno, razvrstitev pripravka v preglednici IV navedene in v masnih odstotkih izražene mejne vrednosti koncentracije. Preglednica IV Razvrstitev snovi Razvrstitev pripravka C z R35 C z R34 Xi z R41 Xi z R36, R37, R38 C z R35 koncentracija 10 % R35 obvezno 5 % koncentracija < 10 % R34 obvezno 5 % * 1 %
koncentracija < 5 % R36/38 obvezno C z R34 koncentracija 10 % R34 obvezno 10 % * 5 % koncentracija < 10 % R36/38 obvezno Xi z R41 koncentracija 10 % R41 obvezno 5 % koncentracija < 10 % R36 obvezno Xi z R36, R37, R38 koncentracija 20 % R36, R37, R38 so obvezni kar zadeva koncentracijo,
ki je prisotna, če se nanašajo na snovi, ki jih to zadeva
* V skladu z navodilom za označevanje (Priloga VI k Direktivi 67/548/EGS) je treba jedke snovi, ki sta jim dodeljena stavka R35 ali R34, obravnavati tako, kot da jim je bil dodeljen stavek R41. Posledično to pomeni, da v primeru, da pripravek vsebuje jedke snovi z R35 in R34 v koncentracijah, manjših od mejnih vrednosti koncentracije, ki se uporabljajo za razvrstitev pripravkov v skupino jedkih, take snovi lahko prispevajo k razvrstitvi pripravka kot dražilnega s stavkom R41 ali dražilnega s stavkom R36.
4.2 Plinasti pripravki Pri plinih, ki povzročajo take učinke (R34, R35 ali R36, R37, R38, R41), določajo, kadar je to
primerno, razvrstitev pripravka v spodnji preglednici IV A navedene in v volumskih odstotkih izražene posamezne mejne vrednosti koncentracije. Preglednica IV A Razvrstitev snovi (plin) Razvrstitev plinastega pripravka C z R35 C z R34 Xi z R41 Xi z R36, R37, R38 C z R35 koncentracija 1 % R35 obvezno 0,2 % koncentracija < 1 % R34 obvezno 0,2 % *
0,02 % koncentracija < 0,2 % R36/37/38 obvezno
C z R34 koncentracija 5 % R34 obvezno 5 % * 0,5 % koncentracija < 5 % R36/37/38 obvezno Xi z R41 koncentracija 5 % R41 obvezno 0,5 % koncentracija < 5 % R36 obvezno Xi z R36, R37, R38 koncentracija 5 % R36, R37, R38 obvezno, z navedbo stavka, ki je
ustreznejši
* V skladu z navodilom za označevanje (Priloga VI k Direktivi 67/548/EGS) je treba jedke snovi, ki sta jim dodeljena stavka R35 ali R34, obravnavati tako, kot da jim je bil dodeljen stavek R41. Posledično to pomeni, da v primeru, da pripravek vsebuje jedke snovi z R35 in R34 v koncentracijah, manjših od mejnih vrednosti koncentracije, ki se uporabljajo za razvrstitev pripravkov v skupino jedkih, take snovi lahko prispevajo k razvrstitvi pripravka kot dražilnega s stavkom R41 ali kot dražilnega s stavkom R36.
Pripravki, ki povzročajo take učinke, so razvrščeni kot pripravki, ki povzročajo preobčutljivost, in se jim dodeli:
V preglednici V navedene in v masnih odstotkih izražene posamezne mejne vrednosti koncentracije, določajo, kadar je to primerno, razvrstitev pripravka. Preglednica V Razvrstitev snovi Razvrstitev pripravka Povzroča preobčutljivost s stavkom R42 Povzroča preobčutljivost s stavkom R43 Povzroča preobčutljivost, s stavkom R42 koncentracija 1 % R42 obvezno Povzroča preobčutljivost, s stavkom R43 koncentracija 1 % R43 obvezno
5.2 Plinasti pripravki
Plinasti pripravki, ki povzročajo take učinke so razvrščeni kot pripravki, ki povzročajo preobčutljivost in so jim dodeljeni:
V spodnji preglednici V A navedene in v volumskih odstotkih izražene posamezne mejne vrednosti koncentracije določajo, kadar je to primerno, na razvrstitev pripravka. Preglednica V A Razvrstitev snovi (plin) Razvrstitev plinastega pripravka Povzroča preobčutljivost s stavkom R42 Povzroča preobčutljivost s stavkom R43 Povzroča preobčutljivost, s stavkom R42 koncentracija 0,2 % R42 obvezno Povzroča preobčutljivost, s stavkom R43 koncentracija 0,2 % R43 obvezno
preglednici VI in izražene v masnih odstotkih, določajo, kadar je to primerno, razvrstitev pripravka. Dodeljeni so naslednji simboli in opozorilni stavki: Rakotvorne snovi kategorij 1 in 2: T; R45 ali R49 Rakotvorne snovi kategorije 3: Xn; R40 Mutagene snovi kategorij 1 in 2: T; R46 Mutagene snovi kategorije 3: Xn; R40 Snovi, strupene za razmnoževanje (plodnost), kategorij 1 in 2: T; R60 Snovi, strupene za razmnoževanje (razvoj), kategorij 1 in 2: T; R61 Snovi, strupene za razmnoževanje (plodnost), kategorije 3: Xn; R62 Snovi, strupene za razmnoževanje (razvoj), kategorije 3: Xn; R63 Preglednica VI Razvrstitev snovi Razvrstitev pripravka Kategoriji 1 in 2 Kategorija 3 rakotvorne snovi kategorije 1 ali 2 z R45 ali R49 koncentracija 0,1 % rakotvorno R45, R49
obvezno, z navedbo tistega stavka, ki je ustreznejši rakotvorne snovi kategorije 3 z R40 koncentracija 1 % rakotvorno R40 obvezno
mutagene snovi kategorije 1 ali 2 z R46 koncentracija 0,1 % mutageno R46 obvezno mutagene snovi kategorije 3 z R40 koncentracija 1 % mutageno R40 obvezno snovi, ki neugodno vplivajo na razmnoževanje, kategorij 1 ali 2, z R60 (plodnost)
koncentracija 0,5 % neugodno vpliva na razmnoževanje (plodnost) R60 obvezno
snovi, ki neugodno vplivajo na razmnoževanje, kategorije 3, z R62 (plodnost) koncentracija 5 % neugodno vpliva na razmnoževanje (plodnost) R62 obvezno snovi, ki neugodno vplivajo na razmnoževanje, kategorij 1 ali 2, z R61 (razvoj) koncentracija
0,5 % neugodno vpliva na razmnoževanje (razvoj) R61 obvezno snovi, ki neugodno vplivajo na razmnoževanje, kategorije 3, z R63 (razvoj) koncentracija 5 % neugodno vpliva na razmnoževanje (razvoj) R63 obvezno
6.2 Plinasti pripravki Pri plinih ki povzročijo take učinke, v preglednici VI A navedene in v volumskih odstotkih
izražene posamezne mejne vrednosti koncentracije določajo, kadar je to primerno, razvrstitev pripravka. Dodeljeni so naslednji simboli in opozorilni stavki: Rakotvorne snovi kategorij 1 in 2: T; R45 ali R49 Rakotvorne snovi kategorije 3: Xn; R40 Mutagene snovi kategorij 1 in 2: T; R46 Mutagene snovi kategorije 3: Xn; R40 Snovi, strupene za razmnoževanje (plodnost), kategorij 1 in 2: T; R60 Snovi, strupene za razmnoževanje (razvoj), kategorij 1 in 2: T; R61 Snovi, strupene za razmnoževanje (plodnost), kategorije 3: Xn; R62 Snovi, strupene za razmnoževanje (razvoj), kategorije 3: Xn; R63 Preglednica VI A Razvrstitev snovi (plin) Razvrstitev plinastega pripravka Kategoriji 1 in 2 Kategorija 3 rakotvorne snovi kategorije 1 ali 2 z R45 ali R49 koncentracija 0,1 % rakotvorno R45, R49
obvezno, z navedbo stavka, ki je ustreznejši rakotvorne snovi kategorije 3 z R40 koncentracija 1 % rakotvorno R40 obvezno mutagene snovi kategorije 1 ali 2 z R46 koncentracija 0,1 % mutageno R46 obvezno mutagene snovi kategorije 3 z R40 koncentracija 1 % mutageno R40 obvezno snovi, ki neugodno vplivajo na razmnoževanje, kategorij 1 ali 2, z R60 (plodnost)
koncentracija 0,2 % neugodno vpliva na razmnoževanje (plodnost) R60 obvezno
snovi, ki neugodno vplivajo na razmnoževanje, kategorije 3, z R62 (plodnost) koncentracija 1 % neugodno vpliva na razmnoževanje (plodnost) R62 obvezno snovi, ki neugodno vplivajo na razmnoževanje, kategorij 1 ali 2, z R61 (razvoj) koncentracija
0,2 % neugodno vpliva na razmnoževanje (razvoj) R61 obvezno
snovi, ki neugodno vplivajo na razmnoževanje, kategorije 3, z R63 (razvoj) koncentracija 1 % neugodno vpliva na razmnoževanje (razvoj) R63 obvezno PRILOGA III METODE ZA OVREDNOTENJE NEVARNOSTI PRIPRAVKA ZA OKOLJE V SKLADU
S ČLENOM 7 Uvod
Sistematično preverjanje vseh za okolje nevarnih lastnosti je izraženo z navajanjem mejnih vrednosti koncentracij, ki so izražene v masnih odstotkih, razen pri plinastih pripravkih, pri katerih so koncentracije izražene v volumskih odstotkih, in v povezavi z razvrstitvijo snovi.
V delu A je naveden postopek izračunavanja, skladno s členom 7(1)(a), in stavki R, ki jih je treba dodeliti razvrstitvi pripravka.
V delu B so navedene mejne vrednosti koncentracije, ki jih je treba upoštevati pri uporabi običajnih metod, in pripadajoče simbole ter stavke R za razvrstitev.
V skladu s členom 7(1)(a) se nevarnosti pripravkov za okolje ugotavljajo po običajni, v delih A in B te priloge opisani metodi, ob upoštevanju posameznih mejnih vrednosti koncentracije.
V delu C so navedene preskusne metode za ovrednotenje nevarnosti za vodno okolje.
DEL A
Postopek za ovrednotenje nevarnosti za okolje
Običajna metoda za ovrednotenje nevarnosti za vodno okolje upošteva vse nevarnosti, ki bi jih neka snov lahko predstavljala za to okolje, skladno z naslednjo členitvijo. Naslednji pripravki se razvrstijo kot nevarni za okolje:
1.2 pripravki, ki vsebujejo več kot eno izmed snovi, ki so razvrščene kot nevarne za okolje in so jim dodeljeni stavki R50-53, v posameznih koncentracijah, ki so manjše od mejnih vrednosti, določenih v točkah 1.1.1(a) ali (b), če:
[insert formula p. 34]
kjer je:
PN, R50-53 = masni odstotek vsake za okolje nevarne snovi, ki so ji dodeljeni stavki R50-53, v pripravku,
LN, R50-53 = mejna vrednost R50-53 za vsako okolju nevarno snov, ki so ji dodeljeni stavki R50-53, izražena v masnih odstotkih
2.2 pripravki, ki vsebujejo več kot eno od snovi, ki so razvrščene kot nevarne za okolje in so jim dodeljeni stavki R50-53 ali R51-53, v posameznih koncentracijah, ki so manjše od mejnih vrednosti, določenih v točkah I.2.1 (a) ali (b), če:
[insert formula p. 34]
kjer je:
PN, R50-53 = masni odstotek vsake za okolje nevarne snovi, ki so ji dodeljeni stavki R50-53, v pripravku,
PN, R51-53 = masni odstotek vsake za okolje nevarne snovi, ki so ji dodeljeni stavki R51-53, v pripravku,
LN, R51-53 = pripadajoča mejna vrednost R51-53 za vsako okolju nevarno snov, ki so ji dodeljeni stavki R50-53 ali R51-53, izražena v masnih odstotkih
3.2 pripravki, ki vsebujejo več kot eno od snovi, ki so razvrščene kot nevarne za okolje in so jim dodeljeni stavki R51-53 ali R50-53 ali R52-53, v posameznih koncentracijah, ki so manjše od mejnih vrednosti, določenih v točkah I.3.1 (a) ali (b), če:
[insert formula p. 34]
kjer je:
PN, R50-53 = masni odstotek vsake za okolje nevarne snovi, ki so ji dodeljeni stavki R50-53, v pripravku,
PN, R51-53 = masni odstotek vsake za okolje nevarne snovi, ki so ji dodeljeni stavki R51-53, v pripravku,
PR52-53 = masni odstotek vsake za okolje nevarne snovi, ki so ji dodeljeni stavki R52-53, v pripravku,
LR52-53 = pripadajoča mejna vrednost R52-53 za vsako okolju nevarno snov, ki so ji dodeljeni stavki R50-53 ali R51-53 ali R52-53, izražena v masnih odstotkih
4.2 pripravki, ki vsebujejo več kot eno od snovi, ki so razvrščene kot nevarne za okolje in jim je dodeljen stavek R50, v posameznih koncentracijah, ki so manjše od mejnih vrednosti, določenih v točkah I.4.1 (a) ali (b), če:
[insert formula p. 34]
kjer je:
PN, R50 = masni odstotek vsake za okolje nevarne snovi, ki ji je dodeljen stavek R50, v pripravku,
LN, R50 = mejna vrednost R50 za vsako okolju nevarno snov, ki ji je dodeljen stavek R50, izražena v masnih odstotkih
4.3 pripravki, ki vsebujejo eno ali več kot eno od snovi, ki so razvrščene kot nevarne za okolje in jim je dodeljen stavek R50, ne izpolnjujejo pa v točkah I.4.1 ali I.4.2 navedenih meril, in tisti pripravki, ki vsebujejo eno ali več kot eno od snovi, ki so razvrščene kot nevarne za okolje in katerim so dodeljeni stavki R50-53, če:
[insert formula p. 35]
kjer je:
PN, R50 = masni odstotek vsake za okolje nevarne snovi, ki ji je dodeljen stavek R50, v pripravku,
PN, R50-53 = masni odstotek vsake za okolje nevarne snovi, ki so ji dodeljeni stavki R50-53, v pripravku,
LN, R50 = pripadajoča mejna vrednost R50 za vsako okolju nevarno snov, ki so ji dodeljeni stavki R50 ali R50-53, izražena v masnih odstotkih;
5.2 pripravki, ki vsebujejo več kot eno izmed snovi, ki so razvrščene kot nevarne za okolje in jim je dodeljen stavek R52, v posameznih koncentracijah, ki so manjše od mejnih vrednosti, določenih v točkah I.5.1 (a) ali (b), če:
[insert formula p. 36]
kjer je:
PR52 = masni odstotek vsake za okolje nevarne snovi, ki ji je dodeljen stavek R52, v pripravku,
LR52 = pripadajoča mejna vrednost R52 za vsako okolju nevarno snov, ki ji je dodeljen stavek R52, izražena v masnih odstotkih;
6.2 pripravki, ki vsebujejo več kot eno od snovi, ki so razvrščene kot nevarne za okolje in jim je dodeljen stavek R53, v posameznih koncentracijah, ki so manjše od mejnih vrednosti, določenih v točkah I.6.1 (a) ali (b), če:
[insert formula p. 36]
kjer je:
PR53 = masni odstotek vsake za okolje nevarne snovi, ki ji je dodeljen stavek R53, v pripravku,
LR53 = pripadajoča mejna vrednost R53 za vsako okolju nevarno snov, ki ji je dodeljen stavek R53, izražena v masnih odstotkih;
6.3 pripravki, ki vsebujejo eno ali več kot eno izmed snovi, ki so razvrščene kot nevarne za okolje in jim je dodeljen stavek R53, ne izpolnjujejo pa v točki I.6.2 navedenih meril, in pripravki, ki vsebujejo eno ali več kot eno izmed snovi, ki so razvrščene kot nevarne za okolje in so jim dodeljeni stavki R50-R53 ali R51-R53 ali R52-R53, če:
[insert formula p. 36]
kjer je:
PR53 = masni odstotek vsake za okolje nevarne snovi, ki ji je dodeljen stavek R53, v pripravku,
PN, R50-53 = masni odstotek vsake za okolje nevarne snovi, ki so ji dodeljeni stavki R50-53, v pripravku,
PN, R51-53 = masni odstotek vsake za okolje nevarne snovi, ki so ji dodeljeni stavki R51-53, v pripravku,
PR52-53 = masni odstotek vsake za okolje nevarne snovi, ki so ji dodeljeni stavki R52-53, v pripravku,
LR53 = pripadajoča mejna vrednost R53 za vsako okolju nevarno snov, ki ji je dodeljen stavek R53 ali stavki R50-53 ali R51-53 ali R52-53, izražena v masnih odstotkih;
opravljena, ko bodo v Prilogo VI k Direktivi 67/548/EGS vključena podrobna merila za uporabo teh stavkov. R54 Strupeno za rastlinstvo R55 Strupeno za živalstvo R56 Strupeno za organizme v zemlji R57 Strupeno za čebele R58 Lahko povzroči dolgotrajne neugodne vplive v okolju. DEL B Mejne vrednosti koncentracije, ki jih je treba upoštevati pri ovrednotenju nevarnosti za okolje I. Za vodno okolje V naslednjih preglednicah nekatere mejne vrednosti koncentracije, izražene v masnih
odstotkih, določajo razvrstitev pripravka glede na posamezno koncentracijo ene ali več prisotnih snovi, katerih razvrstitev je prav tako prikazana. Preglednica 1 Akutna strupenost v vodnem okolju in dolgo časa trajajoči neugodni vplivi Razvrstitev snovi Razvrstitev pripravka N, R50-53 N, R51-53 R52-53 N, R50-53 Cn 25 % 2,5 % Cn < 25 % 0,25 % Cn < 2,5 % N, R51-53 Cn 25 % 2,5 % Cn < 25 % R52-53 Cn 25 % Preglednica 2 Akutna strupenost za vodno okolje Razvrstitev snovi Razvrstitev pripravka N, R50 N, R50 Cn 25 % N, R50-53 Cn 25 % Preglednica 3 Strupenost za vodno okolje Razvrstitev snovi Razvrstitev pripravka R52 R52 R52 Cn 25 % Preglednica 4 Dolgotrajni neugodni vplivi Razvrstitev snovi Razvrstitev pripravka R53 R53 R53 Cn 25 % N, R50-53 Cn 25 % N, R51-53 Cn 25 % R52-53 Cn 25 %
II. Za nevodno okolje V naslednjih preglednicah nekatere mejne vrednosti koncentracije, izražene v masnih odstotkih, ali, za plinaste pripravke, v volumskih odstotkih, določajo razvrstitev pripravka
glede na posamezno koncentracijo ene same ali več prisotnih snovi, katerih razvrstitev je prav tako prikazana. Preglednica 5 Škodljivo (nevarno) za ozonsko plast Razvrstitev snovi Razvrstitev pripravka N, R59 N z R59 Cn 0,1 % Razvrstitev snovi Razvrstitev pripravka R59 R59 Cn 0,1 % DEL C Preskusne metode, ki se uporabljajo za ovrednotenje nevarnosti za vodno okolje Ponavadi se razvrstitev pripravka opravi na podlagi običajne metode. Vendarle pa se pri
določanju akutne strupenosti v vodnem okolju lahko pojavijo primeri, ko je potrebno opraviti
preskuse s pripravkom. Izid teh, na pripravku opravljenih preskusov, lahko vpliva samo na spremembo razvrstitve, ki se nanaša na akutno strupenost v vodnem okolju, ki bi jo dobili z uporabo običajne metode.
Če se oseba, odgovorna za dajanje pripravka v promet, odloči za take preskuse, mora biti poskrbljeno za to, da se pri tem upoštevajo v delu C Priloge V k Direktivi 67/548/EGS navedena merila za kakovost preskusnih metod.
Poleg tega velja, da je treba preskuse opraviti na vseh treh vrstah, skladno z merili, navedenimi v Prilogi VI k Direktivi 67/548/EGS (alge, vodne bolhe in ribe), razen če po preskusu na eni izmed vrst pripravku ni že bila dodeljena razvrstitev v najvišjo stopnjo nevarnosti glede akutnih škodljivih vplivov na vodno okolje ali pa v primeru, da je bil rezultat preskusa na razpolago že pred začetkom veljavnosti te direktive.
PRILOGA IV
POSEBNE DOLOČBE ZA POSODE, V KATERIH SO PRIPRAVKI, KI SE PONUJAJO V PRODAJO ZA SPLOŠNO UPORABO
DEL A
Posode mora biti opremljena z zapirali, varnimi za otroke
2 75-09-2 Diklormetan 2008389 1 % ki se ponujajo v prodajo za splošno uporabo, morajo biti opremljene z zapirali, varnimi za otroke.
DEL B Posode, ki morajo biti opremljene z otipnim opozorilom Posode kakršne koli velikosti, ki vsebuje pripravke, ki se ponujajo v prodajo za splošno
uporabo in so označeni kot zelo strupeni, strupeni ali jedki, zelo lahko vnetljivi ali lahko vnetljivi, skladno s členom 10 in pod pogoji iz členov 5 in 6 te direktive, morajo biti opremljene z otipnim opozorilom o nevarnosti.
Ta določba se ne nanaša na aerosole, ki so razvrščeni in označeni samo kot zelo lahko vnetljivi ali lahko vnetljivi.
PRILOGA V POSEBNE DOLOČBE, KI SE NANAŠAJO NA OZNAČEVANJE NEKATERIH PRIPRAVKOV
A. Posebne določbe za pripravke, ki so v smislu členov 5, 6 in 7 razvrščeni kot nevarni
Če pripravek vsebuje najmanj eno snov, ki ji je dodeljen stavek R64, mora biti na etiketi pripravka obvezno navedeno besedilo tega stavka, kot je to navedeno v Prilogi III k Direktivi 67/548/EGS, kadar je koncentracija te snovi, ki je v pripravku, enaka ali večja od 1 %, razen če niso v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS navedene drugačne vrednosti.
B. Posebne določbe za pripravke, neodvisno od njihove razvrstitve v smislu členov 5, 6 in 7
(izraženo v teži kovine) skupne teže pripravka, pri čemer so bile te koncentracije določene po ISO standardu 6503/1984, morajo vsebovati naslednje navedbe: "Vsebuje svinec. Ne sme se uporabljati na površinah, ki bi jih otroci lahko žvečili ali sesali". V primeru, kadar gre za embalaže, manjše od 125 mililitrov, mora biti na njih naveden
naslednje opozorilo: "Pozor! Vsebuje svinec."
več Etikete na embalaži pri pripravkih, ki vsebujejo epoksidne sestavine s povprečno relativno molekulsko maso 700 ali več, morata imeti navedbi:
"Vsebuje epoksidne sestavine. Glejte podatke, ki jih je dal izdelovalec."
5. Pripravki, ki vsebujejo aktivni klor in se prodajajo za splošno uporabo
Embalaža pripravkov, ki vsebujejo več kot 1 % aktivnega klora, mora imeti naslednje besedilo:
"Pozor! Ne uporabljajte skupaj z drugimi izdelki. Lahko bi prišlo do sproščanja nevarnih plinov (klora)."
Na embalaži pripravkov, ki vsebujejo najmanj eno snov, ki je razvrščena kot snov, ki povzroča preobčutljivost, v pripravku pa je v koncentraciji, ki je enaka ali večja od 0,1 % ali v koncentraciji, ki je enaka ali večja od koncentracije, določene v posebnem zaznamku za snov v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS, mora biti napisano:
"Vsebuje (ime snovi, ki povzroča preobčutljivost). Lahko povzroči alergijsko reakcijo."
10. Tekoči pripravki, ki vsebujejo halogenirane ogljikovodike
Na embalaži tekočih pripravkov, ki nimajo plamenišča ali pa je pri njih plamenišče višje od 55 C, vsebujejo pa halogenirane ogljikovodike in več kot 5 % vnetljivih ali lahko vnetljivih snovi, mora biti naveden eden od naslednjih napisov, odvisno od posameznega primera:
"Med uporabo lahko postane lahko vnetljiv" ali "Med uporabo lahko postane vnetljiv".
C. Posebne določbe za pripravke, ki niso razvrščeni skladno z določbami členov 5, 6 in 7, vendar vsebujejo najmanj eno nevarno snov
1. Pripravki, ki niso namenjeni za splošno uporabo
Na etiketi na embalaži pripravkov, ki jih obravnava člen 14.2.1(b), mora biti naveden naslednji napis: "Varnostni list je na voljo poklicnim uporabnikom na zahtevo." PRILOGA VI TAJNOST KEMIJSKE IDENTITETE SNOVI DEL A Podatki, ki jih je treba navesti v zahtevi za tajnost Uvodne opombe
A. V členu 15 je navedeno, pod kakšnimi pogoji lahko oseba, ki je odgovorna za dajanje pripravka v promet, zahteva tajno obravnavanje.
B. Da bi se izognili večkratnim zahtevam za tajnost za eno in isto snov, uporabljeno v različnih pripravkih, je dovolj ena sama prošnja oziroma zahteva za zaupnost, če ima večje število pripravkov:
Za zavarovanje tajnosti kemijske identitete iste snovi v pripravkih, ki jih to zadeva, se mora uporabljati le eno samo alternativno poimenovanje. Poleg tega mora zahteva za tajnost vsebovati vse informacije, ki so navedene v zahtevi, predstavljeni v nadaljevanju, ne da bi pri tem pozabili navesti ime ali trgovsko ime vsakega pripravka.
C. Na etiketi uporabljeno alternativno označevanje mora biti enako tistemu, ki je bilo navedeno pod naslovom 2 "Sestava/podatki o sestavinah" po Prilogi k Direktivi 91/155/EGS, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 93/112/EGS.
To pomeni, da mora uporabljeno alternativno označevanje vsebovati dovolj informacij o snovi, da omogoča ravnanje s pripravkom brez tveganja.
D. Pri predložitvi zahteve za uporabo alternativnega označevanja mora oseba, odgovorna za dajanje pripravka v promet, upoštevati obveznost, da zagotovi dovolj informacij, da je mogoče uvesti potrebne previdnostne ukrepe na delovnem mestu v zvezi z zdravju neškodljivo in varno uporabo ter za zagotovitev, da je mogoče tveganje, ki spremlja ravnanje s pripravkom, kolikor je le mogoče, zmanjšati.
Zahteva za tajnost
Skladno s členom 15 mora zahteva za tajnost obvezno vsebovati naslednje informacije:
CAS Št. Einecs Št. Kemijsko ime po mednarodni nomenklaturi in razvrstitvi (Priloga I k Direktivi Sveta 67/548/EGS ali začasna razvrstitev) Alternativna oznaka
(a) (b) (c)
Opomba: Kadar so snovi razvrščene začasno, je treba zagotoviti spremljajoče podatke (navedba virov literature) kot dokaz, da začasna razvrstitev upošteva vse obstoječe zadevne podatke o lastnostih neke snovi, ki so na voljo.
DEL B Navodila za določanje alternativnih oznak oziroma poimenovanj (generična imena)
1. Uvodna opomba
Ta navodila so zasnovana na postopku za razvrščanje nevarnih snovi (razdelitev snovi v družine), ki je opisan v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS.
Lahko se uporabljajo oznake, ki so drugačne od oznak, navedenih v teh navodilih. Vendarle pa morajo izbrana imena v vseh primerih zagotavljati dovolj informacij za to, da je mogoče s pripravkom ravnati brez tveganja in da je na delovnem mestu mogoče uvesti potrebne previdnostne ukrepe za zdravju neškodljivo in varno uporabo.
Družine so opredeljene na naslednji način
- anorganske ali organske snovi, katerih značilnost je, da vsebujejo isti kemijski element, ki določa njihove značilnosti. Ime družine izhaja iz imena kemijskega elementa. Te družine so opredeljene tako, kot je navedeno Prilogi I, na podlagi atomskega števila kemijskega elementa (001 do 103),
- organske snovi, katerih značilnost je ta, da vsebujejo isto funkcionalno skupino, ki določa njihove značilnost. Ime družine izhaja iz imena funkcionalne skupine. Te družine so razvrščene na podlagi standardne številke, ki je navedena v Prilogi I (601-650).
V nekaterih primerih so bile dodane pod-družine, ki združujejo snovi s skupnimi posebnimi značilnostmi.
2. Določanje generičnega imena Splošna načela Določanje generičnega imena poteka v dveh zaporednih stopnjah po naslednjem splošnem
postopku:
Ugotovljene funkcionalne skupine in elementi, ki so bile(i) upoštevane(i), so imena družin in poddružin iz točke 3 in sicer v obliki nedokončnega seznama.
3. Razdelitev snovi v družine in poddružine Številka družine Priloga I k Direktivi 67/548/EGS Družine Poddružine 001 Vodikove spojine Hidridi 002 Helijeve spojine 003 Litijeve spojine 004 Berilijeve spojine 005 Borove spojine Borani Borati 006 Ogljikove spojine Karbamati Anorganske ogljikove spojine Soli vodikovega cianida
Sečnina in njeni derivati 007 Dušikove spojine Kvaterne amonijeve spojine Kisle dušikove spojine Nitrati Nitriti 008 Kisikove spojine 009 Fluorove spojine Anorganski fluoridi 010 Neonove spojine 011 Natrijeve spojine 012 Magnezijeve spojine Organokovinski magnezijevi derivati 013 Aluminijeve spojine Organokovinski aluminijevi derivati 014 Silicijeve spojine Silikoni Silikati 015 Fosforjeve spojine Kisle fosforjeve spojine Fosfonijeve spojine Fosforni estri Fosfati Fosfiti Fosforamidi in njihovi derivati 016 Žveplove spojine Kisle žveplove spojine Merkaptani Sulfati Sulfiti 017 Klorove spojine Klorati Perklorati 018 Argonove spojine 019 Kalijeve spojine 020 Kalcijeve spojine 021 Skandijeve spojine 022 Titanove spojine 023 Vanadijeve spojine 024 Kromove spojine Spojine VI-valentnega kroma 025 Manganove spojine 026 Železove spojine 027 Kobaltove spojine 028 Nikljeve spojine 029 Bakrove spojine 030 Cinkove spojine Organokovinski cinkovi derivati 031 Galijeve spojine 032 Germanijeve spojine 033 Arzenove spojine 034 Selenove spojine 035 Bromove spojine 036 Kriptonove spojine 037 Rubidijeve spojine 038 Stroncijeve spojine 039 Itrijeve spojine 040 Cirkonijeve spojine 041 Niobijeve spojine 042 Molibdenove spojine 043 Tehnecijeve spojine 044 Rutenijeve spojine 045 Rodijeve spojine 046 Paladijeve spojine 047 Srebrove spojine 048 Kadmijeve spojine 049 Indijeve spojine 050 Kositrove spojine Organokovinski kositrovi derivati 051 Antimonove spojine 052 Telurjeve spojine 053 Jodove spojine 054 Ksenonove spojine 055 Cezijeve spojine 056 Barijeve spojine 057 Lantanove spojine 058 Cerijeve spojine Številka družine Priloga I k Direktivi 67/548/EGS Družine Poddružine 059 Prazeodijeve spojine 060 Neodimijeve spojine 061 Prometijeve spojine 062 Samarijeve spojine 063 Evropijeve spojine 064 Gadolinijeve spojine 065 Terbijeve spojine 066 Disprozijeve spojine 067 Holmijeve spojine 068 Erbijeve spojine 069 Tulijeve spojine 070 Iterbijeve spojine 071 Lutecijeve spojine 072 Hafnijeve spojine 073 Tantalove spojine 074 Volframove spojine 075 Renijeve spojine 076 Osmijeve spojine 077 Iridijeve spojine 078 Platinove spojine 079 Zlatove spojine 080 Živosrebrove spojine 081 Talijeve spojine 082 Svinčeve spojine Organokovinski svinčevi derivati 083 Bizmutove spojine 084 Polonijeve spojine 085 Astatove spojine 086 Radonove spojine 087 Francijeve spojine 088 Radijeve spojine 089 Aktinijeve spojine 090 Torijeve spojine 091 Protaktinijeve spojine 092 Uranove spojine 093 Neptunijeve spojine 094 Plutonijeve spojine 095 Americijeve spojine 096 Kurijeve spojine 097 Berkelijeve spojine 098 Kalifornijeve spojine 099 Einsteinijeve spojine 100 Fermijeve spojine 101 Mendelevijeve spojine 102 Nobelijeve spojine
103 Lavrencijeve spojine
601 Ogljikovodiki Alifatski ogljikovodiki Aromatski ogljikovodiki Aliciklični ogljikovodiki Policiklični aromatski ogljikovodiki
602 Halogenirani ogljikovodiki * Halogenirani alifatski ogljikovodiki * Halogenirani aromatski ogljikovodiki * Halogenirani aliciklični ogljikovodiki * * Treba je določiti, kateri družini halogenov pripada snov.
603 Alkoholi in derivati Alifatski alkoholi Aromatski alkoholi Aliciklični alkoholi Alkanolamini Epoksi derivati Etri Glikoletri Glikoli in polioli
604 Fenoli in derivati Halogenirani fenolni derivati * * Treba je določiti, kateri družini halogenov pripada snov.
605 Aldehidi in derivati Alifatski aldehidi Aromatski aldehidi Aliciklični aldehidi Alifatski acetali Aromatski acetali Aliciklični acetali
606 Ketoni in derivati Alifatski ketoni Aromatski ketoni * Aliciklični ketoni * Vključno s kinoni
607 Organske kisline in njihovi derivati Alifatske kisline Halogenirane alifatske kisline * Aromatske kisline Halogenirane aromatske kisline * Aliciklične kisline Halogenirane aliciklične kisline * Anhidridi alifatskih kislin Halogenirani anhidridi alifatskih kislin * Anhidridi aromatskih kislin Halogenirani anhidridi aromatskih kislin * Anhidridi alicikličnih kislin Halogenirani anhidridi alicikličnih kislin * Soli alifatskih kislin Soli halogeniranih alifatskih kislin * Soli aromatskih kislin Soli halogeniranih aromatskih kislin * Soli alicikličnih kislin Soli halogeniranih alicikličnih kislin * Estri alifatskih kislin Estri halogeniranih alifatskih kislin * Estri aromatskih kislin Estri halogeniranih aromatskih kislin * Estri alicikličnih kislin Estri halogeniranih alicikličnih kislin * Estri glikol etra Akrilati Metakrilati Laktoni Acil halogenidi * Treba je določiti, kateri družini halogenov pripada snov.
608 Nitrili in njihovi derivati
609 Nitro spojine
610 Klornitrirane spojine
611 Azoksi in azo spojine
612 Amino spojine Alifatski amini in njihovi derivati Aliciklični amini in njihovi derivati Aromatski amini in njihovi derivati Anilin in derivati Benzidin in njegovi derivati
613 Heterociklične baze in njihovi derivati Benzimidazol in njihovi derivati Imidazol in njegovi derivati Piretrinoidi Kinolin in njegovi derivati Triazin in njegovi derivati Triazol in njegovi derivati
614 Glikozidi in alkaloidi Alkaloidi in njihovi derivati Glikozidi in njihovi derivati
615 Cianati in izocianati Cianati Izocianati
616 Amidi in njihovi derivati Acetamid in njegovi derivati Anilidi
617 Organski peroksidi
647 Encimi
648 Kompleksni derivati premoga Kisli ekstrakt Bazični ekstrakt Antracensko olje Preostanek po ekstrakciji antracenskega olja Frakcija antracenskega olja Karbolno olje Preostanek po ekstrakciji karbolnega olja Iz premoga pridobljene tekočine, ekstrakcija s tekočim topilom Iz premoga pridobljene tekočine, ekstrakcija s tekočim topilom, topila Premogova nafta Premogov katran Ekstrakt premogovega katrana Trdni preostanek pri pridobivanju premogovega katrana Koks (premogov katran) nizkotemperaturni, visokotemperaturni katran Koks (premogov katran), visokotemperaturni katran Koks (premogov katran) mešan premogov visokotemperaturni katran Surovi benzen Surovi fenoli Surove katranove baze Destilatne baze Destilatni fenoli Destilati (premog), ekstrakcija s tekočim topilom, primarni Destilati (premog), ekstrakcija s topilom, cepitev z vodikom Destilati (premog), ekstrakcija s topilom, hidrogenirana cepitev z vodikom, srednji Destilati (premog), ekstrakcija s topilom, cepitev z vodikom, srednji
648 (nadaljevanje) Preostanki po ekstrakcijah (premog), bazični nizkotemperaturni premogov katran Sveža nafta (olje) Goriva, dieselska, ekstrakcija premoga s topilom, cepitev z vodikom, hidrogenirana Goriva, za reakcijska letala, ekstrakcija premoga s topilom, cepitev z vodikom, hidrogenirana Motorno gorivo (bencin), ekstrakcija premoga s topilom, naftni destilat, pridobljen s cepitvijo z vodikom Produkti, pridobljeni s toplotno obdelavo Težko antracensko olje Redestilat težkega antracenskega olja Lahka nafta Preostanki po ekstrakciji lahke nafte, z visoko temperaturo vrelišča Preostanki po ekstrakciji lahke nafte, s srednjo temperaturo vrelišča Preostanki po ekstrakciji lahke nafte, z nizko temperaturo vrelišča Redestilat lahke nafte, z visoko temperaturo vrelišča Redestilat lahke nafte, s srednjo temperaturo vrelišča Redestilat lahke nafte, z nizko temperaturo vrelišča Metilnaftalensko olje Preostanek po ekstrakciji metilnaftalenskega olja Naftni destilat (premog), ekstrahiran s topilom, cepitev z vodikom Naftalensko olje Preostanek po ekstrakciji naftalenskega olja Redestilat naftalenskega olja Katran Redestilat katrana Preostanek po pridobivanju katrana Preostanek po pridobivanju katrana, toplotno obdelan Preostanek po pridobivanju katrana, oksidiran Produkti pirolize Redestilati Preostanki (premog), po ekstrakciji s tekočimi topili Katran rjavega premoga Katran rjavega premoga, nizkotemperaturni Katransko olje, z visoko temperaturo vrelišča Katransko olje, s srednjo temperaturo vrelišča Pralno olje Preostanek po ekstrakciji pralnega olja
649 Kompleksni derivati nafte Surova nafta Naftni plin Naftni destilat z nizko temperaturo vrelišča Modificiran naftni destilat z nizko temperaturo vrelišča Katalitično cepljen naftni destilat z nizko temperaturo vrelišča Katalitično preoblikovan naftni destilat z nizko temperaturo vrelišča Naftni destilat z nizko temperaturo vrelišča, pridobljen s toplotno cepitvijo Z vodikom obdelan naftni destilat z nizko temperaturo vrelišča Naftni destilat z nizko temperaturo vrelišča - nespecificiran Neposredno pridobljen kerozin Kerozin nespecificiran S cepitvijo pridobljeno plinsko olje Plinsko olje - nespecificirano Težko kurilno olje Mast Neprečiščeno ali blago prečiščeno bazno olje Bazno olje - nespecificirano Destilat aromatskega ekstrakta Destilat aromatskega ekstrakta (obdelan) Olje iz usedlin Zmes olja in voska (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, dobljena iz frakcije surove nafte s kristalizacijo iz topila ali kot destilacijska frakcija, pridobljena iz z voskom bogate surovine). Vazelin
650 Različne snovi Te družine ne uporabljajte. Namesto tega uporabljajte zgoraj navedene družine ali poddružine.
4. Praktična uporaba:
Po tem, ko je bilo opravljeno preverjanje, z namenom, da bi ugotovili, ali snov spada v eno ali več na seznamu navedenih skupin ali podskupin, se lahko generično ime določi na naslednji način:
4.1 Če ime družine ali pod-družine zadostuje za določitev kemijskih elementov ali pomembnih funkcionalnih skupin, potem se to ime izbere kot generično ime.
Primeri:
- 1,4 dihidroksibenzen
družina 604: fenoli in derivati
generično ime: derivati fenola
- butanol
družina 603: alkoholi in derivati
poddružina: alifatski alkoholi
generično ime: alifatski alkohol
- 2-Izopropoksietanol
družina 603: alkoholi in derivati
poddružina: glikoletri
generično ime: glikoleter
- metakrilat
družina 607: organske kisline in derivati
poddružina: akrilati
generično ime: akrilat
4.2 Če ime družine ali pod-družine ne zadostuje za podroben opis kemijskih elementov ali pomembnih funkcionalnih skupin, potem je generično ime sestavljeno iz pripadajočih imen različnih družin ali pod-družin:
Primeri:
prilagoditev), za katere je mogoče vložiti zahtevo za zaupnost). PRILOGA VII PRIPRAVKI V SMISLU ČLENA 12(2) Pripravki, navedeni v odstavku 9.3 Priloge VI k Direktivi 67/548/EGS.
PRILOGA VIII DEL A Direktive, ki so bile v skladu s členom 21 razveljavljene
-Direktiva 91/442/EGS o nevarnih pripravkih, katerih embalaža mora biti opremljena z zapirali, varnimi za otroke. DEL B Roki za prenos in za začetek uporabe po členu 22 Direktiva Rok za prenos Rok za začetek uporabe 78/631/EGS (UL L 206, 29.7.1978, str. 13) 1. januar 1981 1. januar 1981 88/379/EGS (UL L 187, 16.7.1988, str. 14) 7. junij 1991 7. junij 1991 89/178/EGS (UL L 64, 8.3.1989, str. 18) 1. december 1990 1. junij 1991 90/492/EGS (UL L 275, 5.10.1990, str. 35) 1. junij 1991 8. junij 1991 93/18/EGS (UL L 104, 29.4.1993, str. 46) 1. julij 1994 1. julij 1994 90/35/EGS (UL L 19, 24.1.1990, str. 14) 1. avgust 1992 1. november 1992 91/442/EGS (UL L 238, 27.8.1991, str. 25) 1. avgust 1992 1. november 1992 96/65/EGS (UL L 265, 18.10.1996, str. 15) 31. maj 1998 31. maj 1998
DEL C Posebne določbe za Avstrijo, Finsko in Švedsko v zvezi z uporabo naslednjih direktiv v skladu s členom 21
Naslednje določbe Direktive 88/379/EGS se ne bodo uporabljale za Avstrijo
o:
-varnostnem napotku glede ukrepov v primeru nezgod; (c) Člen 13 v povezavi s členom 7(1) v zvezi s kemijskimi imeni nevarnih snovi, ki so v nevarnih pripravkih, v času do dveh let po začetku veljavnosti te direktive.
3. Švedska bo uporabljala Direktivo Sveta 88/379/EGS z dne 7. junija 1988 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 96/65/ES z dne 11. oktobra 1996, pod naslednjimi pogoji:
Naslednje določbe Direktive 88/379/EGS se ne bodo uporabljale za Švedsko:
(a) Člen 13 v povezavi s členoma 3 in 7 v zvezi s pripravki, ki
-po merilih za "mttligt skadliga" (Švedsko: "zmerno škodljivi"), navedenih v Direktivi 88/379/EGS, niso razvrščeni kot nevarni.
(b) Člen 13 v povezavi s členoma 3 in 7 glede
- meril za razvrščanje in označevanje pripravkov, ki vsebujejo rakotvorne snovi, ki so razvrščene na podlagi meril, navedenih v točki 4.2.1 Priloge VI k Direktivi 67/548/EGS,
- označevanja pripravkov, ki so razvrščeni kot rakotvorni, kategorija 3, s posebnim stavkom R namesto stavka R40.
Dodatek 1
Snovi iz Priloge VIII, del C, odstavek 2 (Avstrija)
Ime snovi Indeks številka v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS
Linuron Triklorsilan Fosforjev triklorid Fosforjev pentaklorid Fosforjev oksiklorid Natrijevi polisulfidi Dižveplov diklorid Tionil klorid Kalcijev hipoklorit Kalijev hidroksid 2Dimetilaminoetanol 2-Dietilaminoetanol Dietanolamin N-metil-2-etanolamin 2-etilheksan-1,3-diol Izoforon 6-metil-1,3-ditiolo(4,5-b)kinoksalin-2-on Anhidrid ocetne kisline Metil format Etil format Akrilna kislina Kloracetil klorid Nitrofen Kvintozen; pentakloronitrobenzen Diklorofluanid Kumen hidroperoksid Monocrotophos Edifenphos Triazophos Metanol Trifenomorph: 4-tritilmorfolin Diuron Fenbutanin oksid 1-Butanol, 2Butanol, izo-Butanol 006-021-00-1 014-001-00-9 015-007-00-4 015-008-00-X 015-009-00-5 016-010-00-3 016-012-00-4 016-015-00-0 017-012-00-7 019-002-00-8 603-047-00-0 603-048-00-6 603-071-00-1 603-080-00-0 603-087-00-9 606-012-00-8 606-036-00-9 607-008-00-9 607-014-00-1 607-015-00-7 607-061-00-8 607-080-00-1 609-040-00-9 609-043-00-5 616-006-00-7 617-002-00-8 015-072-00-9 015-121-00-4 015-140-00-8 603-001-00-X 613-052-00-X 006-015-00-9 050-017-00-2 603-004-00-6
Dodatek 2
Snovi iz Priloge VIII, del C, odstavek 3 (Švedska)
Ime snovi Indeks številka v Prilogi I k Direktivi 67/548/EGS
Aceton Butanon Amil format Etil acetat n-Butilacetat sek-Butilacetat terc-Butilacetat izo-Butilacetat Butilformat Cikloheksan 1,4-Dimetilcikloheksan Dietil eter Etil metil eter Amil acetat Etil laktat Amil propionat 2,4-Dimetilpentan-3-on Di-n-propil eter Di-n-propil keton Etil propionat Heptan Heksan (mešanica izomerov) ki vsebuje manj kot 5 % n-heksana Izopropil acetat Izopropil alkohol 4-Metoksi-4-metilpentan-2-on Metil acetat Metil cikloheksan 5-Metilheksan-2-on Metilacetat 4-Metilpentan-2-on Metil propionat Oktan Pentan Pentan-3-on Propan-1-ol Propil acetat Propil format Propil propionat 606-001-00-8 606-002-00-3 607-018-00-3 607-022-00-5 607-025-00-1 607-026-00-7 607-026-00-7 607-026-00-7 607-017-00-8 601-017-00-1 601-019-00-2 603-022-00-4 603-020-00-3 607-130-00-2 607-129-00-7 607-131-00-8 606-028-00-5 603-045-00-X 606-027-00-X 607-028-00-8 601-008-00-2 601-007-00-7 607-024-00-6 603-003-00-0 606-023-00-8 607-021-00-X 601-018-
Priloga II.A.1.1.2 Člen 3.5(a)(ii) Ta direktiva 88/379/EGS 90/35/EGS 91/442/EGS 93/18/EGS Priloga II.A.1.2 Člen 3.5(a)(iii) Priloga II.A.2 Člen 3.5(b) Priloga II.A.2.1.1 Člen 3.5(b)(i) Priloga II.A.2.1.2 Člen 3.5(b)(ii) Priloga II.A.2.2 Člen 3.5(b)(iii) Priloga II.A.2.3 Člen 3.5(b)(iv) Priloga II.A.3 Člen 3.5(c) Priloga II.A.3.1.1 Člen 3.5(c)(i) Priloga II.A.3.1.2 Člen 3.5(c)(ii) Priloga II.A.3.2 Člen 3.5(c)(iii) Priloga II.A.3.3 Člen 3.5(c)(iv) Priloga II.A.4 Člen 3.5(d) Priloga II.A.4.1.1 Člen 3.5(d)(i) Priloga II.A.4.1.2 Člen 3.5(d)(ii) Priloga II.A.4.2.1 Člen 3.5(e)(i) Priloga II.A.4.2.2 Člen 3.5(e)(ii) Priloga II.A.5 Člen 3.5(f) Priloga II.A.5.1.1 Člen 3.5 (f) (i) Priloga II.A.5.1.2 Člen 3.5(f)(ii) Ta direktiva 88/379/EGS 90/35/EGS 91/442/EGS 93/18/EGS Priloga II.A.5.2.1 Člen 3.5(h)(i) Priloga II.A.5.2.2 Člen 3.5(h)(ii) Priloga II.A.5.3.1 Člen 3.5(g)(i) Priloga II.A.5.3.2 Člen 3.5(g)(ii) Priloga II.A.5.4.1 Člen 3.5(i)(i) Priloga II.A.5.4.2 Člen 3.5(i)(ii) Priloga II.A.6 Priloga II.A.6.1 Člen 3.5(g)(iii) Priloga II.A.6.2 Člen 3.5(c)(v) Priloga II.A.7.1 Člen 3.5(j) Priloga I.6 Priloga II.A.7.2 Člen 3.5(k) Priloga II.A.8.1 Člen 3.5(l), (m) Priloga II.A.8.2 Člen 3.5(n) Člen 3.5(o)(p) Priloga II.A.9.1-9.4 Priloga II.B, uvod Priloga I, uvod Priloga II.B.1 Priloga I.1 Priloga II.B.1.1 Priloga I.1.1 Priloga II.B.1.2 Priloga I.1.2 Priloga II.B.2 Priloga I.2 Priloga II.B.2.1 Priloga I.2.1 Priloga II.B.2.2 Priloga I.2.2 Ta direktiva 88/379/EGS 90/35/EGS 91/442/EGS 93/18/EGS
Priloga II.B.3 Priloga I.3 Priloga II.B.3.1 Priloga I.3.1 Priloga II.B.3.2 Priloga I.3.2 Priloga II.B.4 Priloga I.4 Priloga II.B.4.1 Priloga I.4.1 Priloga II.B.4.2 Priloga I.4.2 Priloga II.B.5 Priloga I.5 Priloga II.B.5.1 Priloga I.5.1 Priloga II.B.5.2 Priloga I.5.2 Priloga II.B.6 Priloga I.6 Priloga II.B.6.1 Priloga I.6.1 Priloga II.B.6.2 Priloga I.6.2 Priloga III.A Priloga III.B Priloga III.C Priloga IV.B Člena l in 2 Priloga IV.A.1 Člen 1(l) Priloga IV.A.2 Člen 2; Priloga (a) Priloga IV.A.3 Člen 1; Priloga (b) Priloga V.A.1 Priloga II.A.1 Priloga V.A.2 Priloga II.A.2 Priloga V.A.3 Priloga II.A.3 Priloga V.A.4 Priloga II.A.4 Priloga V.B.1 Priloga II.B.1 Priloga V.B.2 Priloga II.B.2 Ta direktiva 88/379/EGS 90/35/EGS 91/442/EGS 93/18/EGS Priloga V.B.3 Priloga II.B.3 Priloga V.B.4 Priloga II.B.4 Priloga V.B.5 Priloga II.B.5 Priloga V.B.6 Priloga II.B.6 Priloga V.B.7 Člen 3.2(3)(b) Priloga V.B.8 Člen 3.5(4) Priloga V.C Priloga VI Priloga VII Priloga VIII Priloga IX
[1] UL C 283, 16.9.1996, str. 1 in UL C 337, 7.11.1997, str. 45.
[2] UL C 158, 26.5.1997, str. 76.
[3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 26. junija 1997 (UL C 222, 21.7.1997, str. 26), Skupno stališče Sveta z dne 24. septembra 1998 (UL C 360, 23.11.1998, str. 1) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 10. februarja 1999 (UL C 150, 28. 5.1999). Sklep Sveta z dne
11. maja 1999.
[4] UL L 187, 16.7.1988, str. 14. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 96/65/ES (UL L 265, 18.10.1996, str. 15).
5 UL L 154, 5.6.1992, str. 1. 6 UL L 110, 4.5.1993, str.20. 1 UL L 358, 18.12.1986, str. 1.
[5] UL L 206, 29.7.1978, str. 13. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 92/32/EGS.
[6] UL L 230, 19.8.1991, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 96/68/ES (UL L 277, 30.10.1996, str. 25).
[7] UL L 123, 24.4.1998, str. 1.
[8] UL L 76, 22.3.1991, str. 35. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 93/112/EGS (UL L 314, 16.12.1993, str. 38).
[9] UL L 22, 9.2.1965, str. 369. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 93/39/EGS (UL L 214, 24.8.1993, str. 22).
[10] UL L 262, 27.9.1976, str. 169. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 97/18/ES (UL L 114, 1.5.1997, str. 43).
[11] UL L 194, 25.7.1975, str. 39. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena s Sklepom Komisije 96/350/ES (UL L 135, 6.6.1996, str. 32).
[12] UL L 84, 31.3.1978, str. 43.
[13] UL L 246, 17.9.1980, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 84/467/Euratom (UL L 265, 5.10.1984, str. 4).
[14] UL L 147, 9.6.1975, str. 40. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 94/1/ES (UL L 23, 28.1.1994, str. 28).
[15] UL L 15, 17.1.1987, str. 29.
[16] UL L 144, 4.6.1997, str. 19.
http://europa.eu.int/eur-lex/lex/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:31999L0045:SL:HTML